Znane Slovenke in Slovenci ter njihove zlate mame

Znane Slovenke in Slovenci ter njihove zlate mame (foto: Tibor Golob) Tibor Golob
Vir: Story
23. 4. 2017

Kdo je tisti, ki najbolj pozna pevki Rebeko Dremelj in Špelo Grošelj, plesalca Sebastiana in fotografa Tiborja Goloba, jim stoji ob strani pri njihovih vzponih in padcih, jih bodri in jim vliva upanje, ko jim je najbolj hudo? Daška, Vlasta, Magda in Marija, njihove zlate mame, ki jim najbolj zaupajo.

Rebeka Dremelj in mama Daška

"Moja mama je topla in močna ženska"

Rebeka Dremelj je našla veliko podporo pri mami Daški. Danes ji kot babica še vedno stoji ob strani in pomaga z izkušenimi nasveti, čeprav Rebeka nato vedno naredi po svoje.

Story: Danes ste sami mama, kako doživljate svoje poslanstvo?

Nikoli si nisem mislila, da bom v vlogi mame tako uživala, res lepo je biti mamica teh mojih krasnih deklic. Je pa ta vloga tako najlepša kot tudi najzahtevnejša v življenju, saj oblikuješ mlada bitjeca, njihove vrednote, odnos do sveta in vplivaš na to, kakšni ljudje bodo postali.

Story: Kakšna je bila vaša mama, ko ste bili mlajši, in kakšne zglede vam je dala za danes, ko ste sami mamica?

Moja mama je topla in močna ženska, dobra kot kruh, ki bi za družino naredila vse. Veliko se je žrtvovala za naju z bratom in si veliko premalo časa vzela zase. Tako je še zdaj, ko je že upokojena in se še vedno brezpogojno rada razdaja za otroke in vnuke. Privzgojila mi je vrednote, ki mi zdaj, ko sem tudi sama mama, zelo pomagajo. Je zelo organizirana ženska, ki ima rada stvari pospravljene na svoje mesto. Hvaležna sem, da sem od nje prevzela prav ta smisel za organiziranost, red in načrtovanje, ki mi zelo koristijo tako v družinskem kot tudi poslovnem življenju.

Story: Katero obdobje odraščanja vam je bilo najtežje in v katerem obdobju ste bili največji 'upornik'? Kako je vaša mama premagovala te najstniške težave z vami?

Kot verjetno vsakemu otroku je bilo tudi meni najtežje obdobje pubertete, ko sem iskala sebe in naredila kakšno neumnost, ki se je meni zdela povsem logična. Takrat sem bila v očeh staršev verjetno največja upornica in sem jima najbrž naredila kar nekaj sivih las. Spomnim se, da mi je takrat mama rekla, da mi privošči, da bi imela tudi jaz hčerko, ki bo prav takšna kot jaz, da bom šele takrat razumela, kako je bilo njej. No, zdaj imam kar dve hčerki in mama mi ne privošči več tako zahtevnih pubertetnic, kot sem bila sama, verjamem pa, da me res čez kakšnih 10 let čaka zelo pestro obdobje.

Story: Se morda spomnite zanimivega trenutka z mamo? Kakšne zanimive zgodbe iz otroštva, ki se vam je usidrala v spomin?

Eden od zgodnjih spominov je tisti, ko sem mami za materinski dan želela nabrati lep šopek rož. Bila sem stara okoli šest let in med nabiranjem najlepših rožic za mamo me je iskanje odpeljalo predaleč, vse do sosedove cvetlične grede. Tako sem za mamico nabrala res prelep šopek rož, mami pa s tem povzročila kar nekaj zamenjanih barv na obrazu. Seveda sem se morala sosedi opravičiti, pa še kazen sem prejela.

Story: Pri katerih življenjskih preizkušnjah vam je najbolj stala ob strani in pri kateri ste ji hvaležni, da ste lahko računali na njeno oporo?

Z mamo se morda ne vidimo ravno vsak dan, se pa zagotovo vsaj enkrat na dan slišiva. V vseh življenjskih izkušnjah mi je stala ob strani, nanjo in na očeta se res lahko vedno zanesem, predvsem pa sem jima neskončno hvaležna za vso pomoč in varstvo Šajane v tistem obdobju, ko sem zbolela.

Story: Ste si kdaj predstavljali, kakšno bo materinstvo in kakšno vlogo boste prevzeli kot mati?

Predstavljala sem si, da bom kot mama veliko bolj brezskrbna in da ne bom komplicirala. Zavijala sem z očmi, ko sem gledala, kako zaščitniške in pretirano skrbne so postale prijateljice kot mamice, potem pa sem sama postala enaka. (smeh) Morda v nekih pogledih še hujša! Ko ti je to malo bitjece zaupano v skrb, bi res naredil vse, da ga obvaruješ pred vsem slabim in zaščitiš v svojem objemu. Kar naenkrat se zaveš, da si postala kopija svoje mame. (smeh)

DAŠKA DREMELJ

"Rebeka je bila živahen in navihan otrok"

Story: Kakšna je bila Rebeka kot otrok?

Rebeka je bila, kot je razvidno še zdaj, zelo živahen in navihan otrok, veliko je govorila in že od malega zelo rada nastopala. Kadar ji kaj ni bilo prav, se je postavila zase in trmasto vztrajala. Že kot majhna ni prenesla, da se komu dela krivica. Od nekdaj je tudi rada glavna in v središču pozornosti, ker nikoli ni imela treme, je že v osnovni šoli pogosto nastopala v predstavah, pela, plesala ali povezovala proslave.

Story: Se morda spomnite kakšnih utrinkov, trenutkov, ki so zaznamovali njeno otroštvo?

Rebeka je zelo rada poslušala pravljice s kaset, najraje je imela pravljico Pestrna. Poslušala jo je mnogokrat, tako da jo je znala na pamet. Oponašala je tudi vse dodatne specialne efekte, ki so bili v pravljici, od škripanja vrat do petja ptičk. Ko jo je pazila moja mama, so po kosilu odšle na počitek in Rebeka ji je začela pripovedovati pravljico, vse podrobnosti, ker pa je bila zelo dolga, je moja mama zaspala. Moralo pa bi seveda biti ravno obratno. (smeh) Zgodbi se smejemo še danes.

Story: Kako ste na začetku njene kariere sprejeli njeno medijsko pojavljanje?

Kot vsakemu staršu je bilo tudi meni seveda v ponos videti svojega otroka, svojo malo deklico po vseh časopisih in na televiziji ter hkrati kar malo težko, sploh kadar je niso prikazovali takšno, kot je v resnici. Bila pa sem in sem še vedno tudi zelo ponosna nanjo, saj ji s trdim delom in močno voljo vedno uspe vse, česar se loti.

Story: So vas kdaj zgodbe v medijih motile?

Seveda so me motile, še zdaj me. Veste, medijske zgodbe so lahko zelo težke in krute, sploh ko gre za neresnice, in to o tvojem otroku! Poskušali so me naučiti, da naj gre pri enem ušesu noter in pri drugem ven, pa se še zdaj nisem dobro naučila tega. Saj veste, mamo vedno skrbi za svojega otroka in ga želi zaščititi, tudi če je ta že odrasel.

Story: Kako danes gledate na to, kar počne, in to, da je medijsko izpostavljena - javna oseba?

Zdaj mi je veliko lažje, v vseh teh letih, odkar je javna oseba, sem se tega že navadila. Mi je pa zelo všeč njena odločitev in pri tem jo 100-odstotno podpiram, da ne želi v medijih izpostavljati Šajane in Sije. Čeprav sta za nas najlepši deklici na svetu in bi se pogosto radi z njima pohvalili vsemu svetu, spoštujemo njeno odločitev in se nam to zdi zelo lepo.

Story: Pri vsakem otroku so v različnih obdobjih neke prelomnice. Katere so bile pri Rebeki?

Pri Rebeki je bilo teh prelomnic kar nekaj, morda so bile glavne res zmaga na Miss Slovenije, udeležba na Eurosongu, poroka s Sandijem in rojstvo obeh hčerk.

Story: Ljubezen, poroka, družinica ... Tudi Rebeka si je uredila življenjski prostor. Kako ste pred leti sprejeli novico, da boste postali babica?

Babica sem prvič postala že pred 14 leti, ko se je sinu rodil prvi sin. Vse te moje zlate vnučke in vnukinje imam rada najbolj na svetu. Res pa je, da je nekaj prav posebnega takrat, ko rodi hčerka. Mislim, da sva se, odkar je postala mamica, še bolj zbližali in povezali.

Story: Kako danes doživljate Rebeko v vlogi mamice?

Mislim, da je Rebeka res skrbna, ljubeča in dobra mamica. Hčerkama daje prave vrednote in dober zgled, sploh Šajani, ki se trenutno zelo zgleduje po mamici in bi bila rada čim prej odrasla. Zelo je nežna in topla mamica, a vseeno dobro postavlja meje. Noče, da bi babici preveč razvadili otroke, a takšne pač babice smo, moramo tudi malo razvajati. (smeh)

Story: Se danes zateče k vam po kakšen nasvet? In koliko jih posluša?

Oh ja, za nasvet že vpraša, ampak potem naredi po svoje. Saj veste, to je Rebeka. (smeh)

Story: Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka z Rebeko? Kakšne zanimive zgodbe iz otroštva, ki se vam je usidrala v spomin?

Z Rebeko je bilo vsak sleherni dan zelo zanimivo, tudi zgodbic je bilo veliko, če bi začela pripovedovati, bi nam zmanjkalo časa in papirja. Je pa res, da je za vsako mamo vsaka zgodbica nekaj posebnega. Vsaka ima svoj čar, tako da se niti ne bi znala odločiti, katero naj vam povem. To, kako je nabrala rožice na sosedovi gredi za materinski dan in sem skoraj omedlela, vam je povedala že sama. (smeh)

Sebastian in mama Vlasta

"Res sem imel izjemno otroštvo"

Plesalec, koreograf in plesni učitelj je že v otroštvu izstopal, kot nam je zaupala njegova mama Vlasta. Sebastian je bil poseben otrok, ki je v sebi nosil nekaj drugačnega. Vsi, ki danes Sebastiana poznajo, vedo, da je odprt, prijazen, ustrežljiv moški z izjemnim čutom za soljudi.

Story: Kaj vas pri vaši mami najbolj navdihuje? Katere so njene pozitivne lastnosti?

Moja mama je zelo družaben človek. V zadnjih letih je odkrila strast do zdravilnih zelišč in postala predsednica mariborskega zeliščarskega društva, prek česar je spoznala nov krog ljudi. Prav tako je predana ekološkemu vrtnarjenju, ki si ga z očetom z vsem veseljem, ki ga premoreta, delita. Sicer je tista, ki narekuje tempo in urnike v družini ter ima vse pod nadzorom.

Z očetom sta uigran tandem, ki se dopolnjuje, in je lepilo naše družine vse dni v letu, ne le ob posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi, božična večerja, velikonočni zajtrk itd. Je izjemna kuharica, njena strast pa so rože. Rad se pošalim, da si vsako poletje na naši terasi naredi pragozd, saj je vse poraščeno od bohotnega zelenja, čudovitih rož in različnega rastlinja.

Story: Vam je mama dala v otroštvu dobre zglede in smernice?

Mama je bila zelo dosledna; z očetom sta se pri tem do popolnosti dopolnjevala. Kar je rekel eden, je rekel tudi drugi; nikoli se ni zgodilo, da bi eden rekel eno, drugi pa ponudil potuho. Sicer se najbolj spomnim požrtvovalnosti, ko sta oba hkrati izgubila službo v takratni Elektrokovini, in kako z bratom tega nisva nikoli občutila. Kljub temu smo namreč vsako poletje hodili za tri tedne na morje in prav to požrtvovalnost najbolj občudujem.

Zgodbe, kako ob poroki davnega leta 1980 pri hiši ni bilo denarja niti za komplet krožnikov, pričajo o časih, ki so bili precej drugačni od današnjih in jih mi, hvala bogu, ne poznamo, mi pa zato dajejo toliko večje in globlje spoštovanje do staršev in njune generacije. Spomnim se tudi neštetih situacij, ko sta na primer zadnje koščke čokolade dala nama z bratom in jih nista pojedla sama ali pa zorganizirala poletja, ko sva z bratom bila na morju z drugimi sorodniki, da bi le lahko čim več uživala v brezdelju. Vse to so situacije in zgodbe, ki jih ne jemljem tako samoumevno kot jih nekateri. Res sem imel izjemno otroštvo.

Story: Skoraj vsak otrok med odraščanjem doživi kakšne prelomnice. Ste morda občutili kdaj obdobje uporništva?

Pravi upornik nisem bil pravzaprav nikoli. Morda je bilo najtežje obdobje najstniško, ko sem seveda - kot vsi najstniki - hotel imeti vedno prav. Prav spomnim se, kako mi je mama enkrat držala pridigo, ker sem bratu nekaj neutemeljeno siknil nazaj. Hvala bogu je to obdobje hitro minilo in sem se začel ukvarjati z resnejšimi stvarmi: glasbo, plesom, nastopanjem, ki so me nekaj let za tem popolnoma okupirali in za neumnosti ni bilo več časa. Naenkrat se je najstniku bilo treba znajti v svetu odraslih, odrasti hitro in živeti veliko bolj resno ter odgovorno življenje od tistega, ki so ga živeli moji vrstniki.

Kozorogu po horoskopu v znaku in podznaku to sicer ni težko, saj sem že kot otrok vedel, da bom sicer učitelj - in danes to sem, profesor angleškega jezika in književnosti - a da bom v resnici nastopal in pel. Tako se je tudi zgodilo.

U, pa spomnim se še prigode, ko sem se uprl, ker nisem več hotel obiskovati tečaja nemščine. Seveda smo se s prijatelji igrali na dvorišču in največja kazen mi je takrat bila, ko sem dvakrat na teden, medtem ko so se oni igrali, moral sam k nemščini. Mama je brez pardona vztrajala, da bom to, za kar sem se odločil, tudi izpeljal, in sem seveda moral iti.

S tem mi je dala pomembno lekcijo o tem, da imajo moje odločitve tudi svoje posledice in da se začeto tudi izpelje do konca - lastnost, ki je marsikateremu današnjemu staršu kronično primanjkuje, opažam, in otrokom dajejo strašljivo potuho ter s tem za življenje prej klofuto in medvedjo uslugo kot karkoli dobrega. Danes sem ji neskončno hvaležen, da je odigrala vlogo odgovornega starša in vedela bolje od mene, ne pa kar rekla "sem njegova mati in moram poslušati njegove želje", kot se danes marsikateri starš rad izgovori. Prav zaradi te njene lekcije danes tekoče govorim nemško in predavam na kongresih ter konvencijah v Avstriji, Nemčiji in Švici na temo plesa, koreografij in dela z ljudmi.

Story: Je bila vaša mama tudi kdaj stroga? In če, katere stvari vam je prepovedala?

Seveda je bila stroga - kot mama pač mora biti. Z bratom sva vedela, da se morava učiti in da morajo šolske naloge biti brez izjeme narejene. Oče je bil bolj tisti, ki je pri nama skrbel, da so nama šli predmeti, kot sta matematika in fizika, mama pa za to, da so bile narejene domače naloge in da sva se redno učila. Z bratom sva se - kot se danes obožujeva in spoštujeva - kot otroka v trenutku zravsala, kar verjetno poznajo vsi starši, in takrat so bili na programu seveda vzgojni ukrepi, ki so naju naučili medsebojnega spoštovanja in tega, da je družina tista, ki je glavni steber v življenju.

Sicer se ne spomnim, da bi kdaj z bratom ušpičila kaj takega, zaradi česar bi bile doma potrebne nekajtedenske sankcije.

Story: Kako gledate danes na njeno vzgojo in za kaj ste ji hvaležni?

Vzgajala je predvsem z veliko razumevanja. Zdi se mi, da se vsi ti vzgojni prijemi prenašajo iz generacije v generacijo, in neskončno sem vesel ter ponosen na vzgojo mojih staršev. Zdaj v odraslem obdobju jo znam še toliko bolj ceniti. Sicer pa sta me starša vedno vzgajala v odgovornega človeka, ki mora biti pošten do ljudi okoli sebe. Vzgojila sta me v lojalnega, ambicioznega in delovnega moža s cilji v življenju, za katere je pripravljen trdo garati.

Story: Se morda spomnite kakšnega posebnega trenutka z mamo?

Najraje se spominjam naših poletij. Pred vojno smo dopustovali na Pašmanu, in to je bil pravi raj na zemlji. Ker smo vedno kampirali, sva bila z bratom zadolžena za to, da sva hodila v vodnjak po svežo vodo, sicer pa smo bili vedno na lastni plaži in daleč stran od drugih, da smo res lahko bili kot družina vsaj te tri tedne v letu drug z drugim. Velik dogodek, ko smo bili majhni, je bil tudi prvi telefon pri hiši, takrat seveda stacionarni, in vsakič, ko je zazvonil, sva se oba z bratom zapodila proti njemu, kdo se bo prvi oglasil. Mama se je najprej seveda jezila, a naju je zagnanost že po nekaj mesecih seveda minila. Spomnim se tudi, ko sva z bratom dobila prvi balon s helijem in ga je brat kar spustil, ker je želel imeti mojega, mama pa se je zapodila za njim, da balon seveda ne bi pobegnil. Ne spominjam se veliko stvari, a takšni kratki majhni utrinki bodo ostali za vedno.

Story: Pri katerih življenjskih preizkušnjah vam je mama najbolj stala ob strani?

V življenju sem doživel skozi veliko uspehov, a k tem spada tudi kar nekaj padcev. Dve veliki prelomnici v mojem življenju sta bili zagotovo začetek moje pevske kariere in leta za tem odprtje plesne šole. Estradni, glasbeni svet je v zakulisju precej podel, kot izvajalec doživiš veliko razočaranj, najbolj od ljudi in sodelavcev, in potem so bili največkrat starši tisti, ki so mi svetovali, kaj in kako naj naredim, predvsem pa so me poslušali, ko sem si moral olajšati dušo.

V plesni šoli mi še danes ogromno pomagata. Mama je nekoč šivala obleke za plesne skupine, ki jih danes lahko že kupimo, oče pa je na primer letos fundus plesne šole opremil s konstrukcijami, na katere zdaj obešamo več kot dva tisoč kosov oblačil, kolikor jih imamo, oba pa sta vedno prisotna na naših gala produkcijah, pomagata pri transportu stvari sem in tja, če kdaj kaj pozabim vzeti, to pripeljeta.

VLASTA PODGORNIK

"Tudi sam mi da veliko dobrih nasvetov"

Story: Kakšen je bil Sebastian kot otrok?

Trmast je že bil, sicer pa ni bil navihan. Bil je priden miren otrok, brez vsakih problemov. Vsa leta je bil le veliko bolj resen med otroci, vrstniki. Izstopal je po resnosti in zelo rad jim je pomagal. Že takrat je bil dečko s srcem, kar se vidi tudi danes.

Story: Se morda spomnite kakšnih utrinkov, trenutkov, ki so zaznamovali njegovo otroštvo?

Moj mož mi je rekel, da moram povedati, kako mi je skrival kontracepcijske tablete, da bi imeli še enega dojenčka.

Story: Kako ste na začetku njegove kariere sprejeli njegovo medijsko pojavljanje?

Krizno je bilo. Priznam. Nisem bila najbolj navdušena. Ko je postal prepoznaven, so nas tudi ustavljali na cesti. Ljudje so imeli dobro mnenje o njem. So ga pohvalili.

Story: Kako danes gledate na to, kar počne, in to, da je medijsko izpostavljen - javna oseba?

Njegovo delo zelo podpiramo. Glavo ima na pravem mestu. Vse, kar dela, dela na polno. Nič na pol, in to se obrestuje. Vedno je govoril, da se na tri četrt narejena stvar ne obrestuje. Vsi v družini smo taki mali deloholiki. Mislim, da je to prednost in da zelo dobro razmišlja za prihodnost.

Story: Pri vsakem otroku so v različnih obdobjih neke prelomnice. Katere so bile pri Sebastianu?

Ravno takrat, ko se je začel medijsko izpostavljati. Ko je začel plesati s skupino Power Dancers, si je želel še peti. Že ko je Stojan Auer imel glasbene oddaje, ga je mož vozil in se slikal z znanimi pevci. Ko je zvedel, kje bodo ti spali, ga je oče peljal tja. Ne bom pa pozabila, kako so dekleta oblegala hišo na začetku, ko je postal prepoznaven. Ali pa trenutkov, ko je študiral v Ljubljani in ni želel nikamor v javnost. Še v lokal ni upal. Raje je sedel kar na parkirišču. Takrat ni bilo luštno. Morate vedeti, da je na odru povsem druga osebnost, kot je v zasebnem življenju.

Story: Se danes zateče k vam po kakšen nasvet? In koliko jih posluša?

Veliko se pogovarjava. Tudi sam mi da veliko dobrih nasvetov in tudi sama sem se od njega veliko naučila. Od nekdaj je realen in gleda z drugimi očmi. Nikoli ne obrekuje in nikoli se ne prenagli. Vedno realno razmišlja s trezno glavo.

Story: Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka s Sebastianom?

Imamo tako lepe spomine na dopuste. Vedno smo kampirali. Otroka sta bila zadolžena za nekatere aktivnosti in ti trenutki so nenadomestljivi. Danes se onadva tega veliko bolj spomnita. Med njim in Alenom je 14 mesecev razlike in nikoli nista iskala družbe, ker sta bila drug drugemu dovolj. Ko se je eden poškodoval, se je recimo drugi jokal.

Sta pa karakterno povsem drugačna. Sebastian - bolj se dogaja, več je dela, bolj uživa v tem. Alen pa je njegovo nasprotje. Bolj je umirjen. Ponosna sem na svoja otroka, in to mi je življenjska univerza, ki sem jo naredila. Ko vidiš, da tvoja otroka spoštujeta druge, cenita življenje in živita pošteno, si na to ponosen.

Špela Grošelj in mama Magda

"Bila je oče in mama v enem"

Pevka Špela Grošelj je izredno navezana na mamo Magdo, ki je tudi njena največja oboževalka in najbližja prijateljica. V njej je našla sogovornico in zaveznico za vse skrivnosti, ki ji jih zaupa. Čeprav je bila njena mama vedno stroga, se Špela zaveda, da ji je s tem dala čudovito popotnico za življenje.

Story: Kako bi opisali svojo mamo?

Moja mama je zagotovo najbolj zabavna mama na svetu. Je sproščena, polna optimizma, odločna, včasih tudi precej dominantna. Pri 73 letih je še vedno zelo športno aktivna, ima neverjetno strast do življenja, kar pri njej najbolj spoštujem.

Story: Kakšna je bila vaša mama, ko ste bili mlajši, in kakšne zglede vam je dala za popotnico v življenju?

Magdi je bila stroga mama. Vzgajala me je sama, imela me je relativno pozno (pri 41 letih, op. a.), zato je bila toliko bolj zaščitniška in načelna. Bila je oče in mama v enem, imela je avtoriteto, zato sem se je včasih kar malo bala. Vedela sem, da pri njej ni popuščanja, da ni heca. Poleg odnosa mama-hči sva vedno imeli tudi prijateljski odnos, zato sem ji vedno vse povedala po pravici, četudi je bilo včasih težko. Še danes si vse poveva, zaradi česar je najin odnos tako poseben.

Story: Katero obdobje odraščanja vam je bilo najtežje in v katerem ste bili največji 'upornik'?

Zagotovo sva imeli največ nesoglasij v puberteti in obdobju, ko sem se odločila, da zaradi mnogo obveznosti pri Atomik Harmoniku študij dam na 'pavzo'. Takrat sva imeli boje dan na dan. To je bil tudi trenutek, ko sem začela varčevati za svoje stanovanje in se nato pri 21 letih odselila v dom, ki je že 11 let moj najljubši kraj.

Story: Je bila kdaj stroga in katere stvari vam je prepovedovala?

Zelo je bila stroga. Še posebej, ko je šlo za uro, kdaj priti zvečer domov. Vedno se mi je zdelo, da se še začelo ni, jaz pa sem morala domov. Vedno je želela vedeti, s kom sem, kdo me pripelje domov ... Nič ni prepuščala naključju, saj je vedela, da so najstniška leta lahko nevarna in da gre hitro lahko kaj narobe.

Story: Kako je mama premagovala najstniške težave z vami? In kako vas je vzgajala?

Skozi vsa leta skupnega življenja se je vedelo, kdo nosi hlače v družini, zato je tudi moja najstniška leta odlično 'pohendlala'. Kot je dostikrat rekla 'nema trte mrte'. (smeh) Veliko sva se pogovarjali, o vsakem problemu, dilemi ... zato sva še danes tako zelo povezani.

Story: Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka z mamo?

Zanimivih trenutkov z mamo je ogromno, težko bi izpostavila samo enega, ker se nama dogajajo vsak dan. Najrajši imam tiste, ko obujava spomine in se krohotava do solz.

Story: So kakšne zanimive zgodbe iz otroštva, ki so se vam usidrale v spomin?

Tudi tega je ogromno, mogoče to, da me je od samega začetka podpirala v moji pevsko-plesni zgodbi, me dvakrat na teden vozila na pevske vaje, dvakrat na teden na plesne vaje, verjela vame 300-odstotno. Za to sem ji zelo hvaležna.

Story: Pri katerih življenjskih preizkušnjah vam je najbolj stala ob strani in pri kateri ste ji hvaležni, da ste lahko računali na njeno oporo?

Ker sva si vedno zaupali, je bila na tekočem z vsemi situacijami. Ob strani mi je stala vedno, pa naj gre za kariero, ljubezenske težave ... Še danes je prva oseba, ki jo pokličem, ko imam problem oz. ko sem deležna nečesa lepega. Takoj želim deliti z njo.

Story: Koliko njenih nasvetov danes upoštevate in koliko daste na njeno mnenje?

Načeloma vse njene nasvete sprejmem in so zelo dobri, življenjski, smiselni ... Sta pa dve področji, na katerih nikoli ne prideva skupaj, imava različne poglede na to in sem se že zdavnaj sprijaznila, da bova glede tega očitno vedno na različnih bregovih. Kar pa seveda ni nič narobe, ne moreva se strinjati prav v vsem.

Story: Jo je kdaj motilo, da ste se pojavljali v medijih kot znana oseba?

Nikoli. Vedela je, da to spada k moji glasbeni poti, in se s tem ni obremenjevala. Nasprotno, še mirila me je v mojih začetnih letih, ko sem se vznemirjala zaradi negativnih komentarjev.

Story: Vam je kdaj dala kakšen nasvet, ki ga niste poslušali, in vam je bilo žal?

Za zdaj ne. Upam, da tako ostane. (smeh)

Story: Kako bi danes opisali vajin odnos?

Zelo sva povezani, sva dobri prijateljici, skupaj greva v hribe, z mano gre občasno na nastope ... Veliko se smejiva, znava pa se spričkati kot stara zakonca. (smeh)

MAGDA GROŠELJ

"Špela je bila kot otrok zelo pridna ..."

Story: Kakšen otrok je bila Špela? Kaj je rada počela in kaj jo je veselilo?

Špela je bila kot otrok zelo pridna, kmalu je že nakazala, kako zelo bo sama svoja. Še dobro ni spregovorila, pa je že prepevala Debelo deklico in komaj čakala, da lahko z njo očara prodajalke v trgovini pod blokom. To, da ljubi petje in ples, je bilo vidno zelo kmalu, v zgodnjem otroštvu. Bila je zelo jokava, kar je bil zame poseben problem.

Story: Se morda spomnite kakšnih utrinkov, trenutkov, ki so zaznamovali njeno otroštvo?

V otroštvu je začela hoditi na različne tečaje, pri petih letih na tečaj angleščine, s šestimi v pevski zbor (otroški) na RTV Slovenija, hkrati pa v Plesno šolo Urška. Hitro sem zaznala njen talent in sem jo v tem podpirala.

Story: Kako ste na začetku njene kariere sprejeli medijsko pojavljanje?

Ko je bila stara 15 let, je nenehno govorila, kako rada bi pela pri 'foxycah'. Ko je pozneje ena od pevk prvotne zasedbe odšla, je Špela dobila priložnost. S tem je vstopila tudi v svet medijev. Njene zgodbe v medijih so me motile zaradi Špele, ki jih je jemala osebno in je bila velikokrat žalostna, bodisi zaradi neresničnih tračev bodisi zaradi škodoželjnih komentarjev. Posledično je vse to prizadelo tudi mene.

Story: So vas kdaj zgodbe v medijih motile?

Špelino pojavljanje v medijih že dolgo jemljem kot del življenja. Vesela sem, da delo, ki ga opravlja, resnično obožuje, jo pa še vedno zmotijo laži, ki se občasno pojavljajo v rumenih časopisih. Z leti dobi človek debelo kožo. Obe s Špelo sva jo.

Story: Pri vsakem otroku so v različnih obdobjih neke prelomnice. Katere so bile pri Špeli?

Ko je končala osnovno šolo, je želela na bežigrajsko gimnazijo. Sprva sem ji odsvetovala, ampak Špela je bila trmasta, in če se je za kaj odločila, od zadanega cilja ni odstopila. Ko je bila sprejeta na bežigrajsko in začela šolanje, se ji je svet obrnil na glavo. Kot prej najboljša učenka v osnovni šoli je za prvo oceno v gimnaziji dobila dvojko. To je bil zanjo šok, saj je bila prej vajena petic. Kar nekaj časa je potrebovala, da se je sprijaznila z novim načinom učenja, bolj naravoslovno usmerjeno šolo, ki ji ni bila najbolj pisana na kožo. Ampak na koncu se je vse dobro izšlo.

Story: Se danes zateče k vam po kakšen nasvet? In koliko jih posluša?

Moram reči, da zdaj ne potrebuje nasvetov ali pa morda mene ne vpraša zanj, ker verjamem, da moji nasveti za njena leta niso preveč zdravi. (smeh)

Story: Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka s Špelo? Kakšne zanimive zgodbe iz otroštva, ki se vam je usidrala v spomin?

Ko je bila stara štiri leta, sva šli v Avstralijo. V Singapurju se je nekaj zataknilo s kartami in sem morala urejati, reševati problem. Prijatelja, s katerim smo skupaj potovali, sem prosila, da popazi nanjo. Očitno mu varstvo ni šlo od rok, in ko smo čez kakšno uro imeli let za Sidney, Špele od nikoder. Stara je bila štiri leta in se je izgubila na singapurskem letališču.

Zagrabila me je panika, klicali smo jo po letališkem ozvočenju, na koncu pa jo našli, ko se je z eno od stevardes pogovarjala v svojem otroškem jeziku in ji predstavljala svojo najljubšo igračo, dojenčico Evo. (smeh) Še danes se skupaj spominjava tega dogodka in sva veseli, da se je vse dobro razpletlo.

Story: Koliko danes posluša vaše nasvete?

Zdaj bi jaz potrebovala njene nasvete. (smeh)

Tibor Golob in mama Marija

"Zdaj še toliko bolj cenim pogovor"

Poseben odnos s svojo mamo Marijo ima tudi fotograf Tibor Golob. Zanjo zagotovo velja rek, da ženska podpira štiri vogale v hiši, in to prizna tudi Tibor. Danes mu je velika opora pri vseh podvigih, ki jih z velikim veseljem spremlja.

Story: Kako bi opisali svojo mamo?

Nisem še spoznal bolj močne in trdne osebe, kot je moja mama. Vedno najde pravo rešitev za vse. Je kakor tisoč oseb v enem. Z očetom se vedno hecava, da imamo doma osebnega zdravnika, malarja, zidarja, kuharja, šiviljo ... Skratka, ni stvari, ki je moja mama ne obvlada.

Oba z očetom bi bila brez nje izgubljena. Njeno srce ne pozna meja. Vsi smo samo ljudje, vsi imamo svoje dobre in slabe dneve. Verjetno tudi ona, le da tega nikoli ne pokaže. Nikoli ji ni nič pretežko, še po tako napornem delavniku si bo vedno vzel čas zame in za moje probleme. Moč, ki jo nosi v sebi, je neverjetna. Mislim, da ni besed na tem svetu, s katerimi bi lahko opisal, kako zelo sem hvaležen mami, kaj vse je storila zame. Ne znam si predstavljati, da je ne bi imel ob sebi.

Story: Kakšna je bila mama, ko ste bili mlajši, in kakšne zglede vam je dala za popotnico v življenju?

Oba s staršem sta mi vedno želela dati le najboljše. Če situacija kdaj ni bila rožnata, tega nisem nikoli občutil. Starša sta mi dala vse, kar sem potreboval. Vrednote so bile pri nas doma zelo pomembne. Že kot fantek sem bil zelo navezan na mamo. Vedno je poudarjala, da moram biti dober, ne glede na to, v kakšni situaciji sem se znašel. Želela je, da sem do drugih takšen, kot bi si jaz želel, da bi ostali bili do mene. Naučila me je gledati na življenje kot na dar. Bolj kot v karkoli moja mama verjame v ljubezen. Zaradi ljubezni lahko ljudje premikajo gore.

Še kako sem to občutil, ko je bila moja babica bolna. Kaj vse je takrat mama bila zmožna narediti in kako močno je držala vse ljudi pokonci. Ko pomislim za nazaj, se mi poraja samo eno vprašanje po glavi. Od kod ji moč? Od kod vsa ta energija? Vsakič, ko pogledam mamo v oči, vidim v njej velikega junaka. Danes je babica odlično, le povezanost med nami, še posebej med babico in mamo, je še toliko večja in globlja.

Story: Kateri del vašega odraščanja je pustil največji pečat in kateri del je bil največja 'šola'?

Najtežji del mojega otroštva je bila zame zagotovo osnovna šola. Nisem bil eden izmed priljubljenih otrok. Velikokrat sem šel v šolo raje 30 minut prej, samo da ne bi srečal določenih otrok in bi tako prišel čim prej v razred. Tako sem se izognil žaljivkam in zbadanju. Ne glede na to, kako hudo mi je bilo v šoli, sem še vedno prišel domov v izjemno ljubeč dom. V mamimo naročje, kjer sem zanjo bil najboljši. Nikoli nisem bil upornik, vedno sem se znal zliti z okolico in pomagati drugim. Mama je želela, da zrastem v moškega, na katerega bo lahko ponosna vse življenje. Še vedno mi reče: "Tibor, ni pomembno, kaj vse imaš, pomembno je samo, kaj nosiš v srcu."

Story: Je bila kdaj stroga in katere stvari vam je prepovedovala?

Moram priznati, da moja mama nikoli ni imela problemov z mano, in ji ni bilo treba nikoli uporabiti stroge vzgoje. Vedno je bila zelo racionalna in znala izjemno dobro pretuhtati situacijo. Ne bom pa pozabil, ko sem jo enkrat prosil, da bi šel s prijateljico na igrišče, dejansko pa sva pristala pri sošolki doma. Mama je čez dobro uro prišla z njeno mamo na igrišče, naju pa nikjer. Po urah iskanja sem le prišel domov.

Kljub jezi in razočaranju, da nisem povedal, kje bom, me je, namesto da bi kričala, raje posedla za mizo reševati matematične probleme. Prijateljičina zgodba je bila popolnoma drugačna. Ko razmišljam za nazaj, šele vidim, kako premišljeno se je mama vedno lotila problemov, ki sem jih delal. Vedno je poskrbela, da sem se od situacije tudi kaj naučil.

Story: Je bil med vama kakšen zanimiv trenutek, ki je zaznamoval vajino medsebojno povezanost?

Lepih zgodb je ogromno. Ko sem bil majhen ali zdaj, ko sem že starejši. Nikoli pa ne bom pozabil, kako sem jo prepričal, da bi se slikala za ta članek z mamami. Ona se nikoli ne izpostavlja, vedno je pomemben člen, a iz ozadja. Ko sem ji prvič povedal, kaj bi rad in da se mora fotografirati ob meni, je takoj rekla ne. Da ona ni za takšne 'hece'. Ima resno službo, malo prostega časa zase in da bi raje videla, da sva namesto slikanja pri njej doma in se pogovarjava. Mama je zelo preprosta ženska, ideja o tem, da bo morala nositi petke in imeti na sebi ogromno make-upa, ji ni bila najbolj privlačna. Po tednih pregovarjanja je le privolila, jaz pa sem bil presrečen. Vedel sem, da bova s tem imela izjemen spomin še nadaljnja leta.

Na slikanje je prišla iz nočne izmene. Vsa nervozna, čeprav celotno ekipo s slikanja zelo dobro pozna. Jerneja jo je oblekla v izjemno večerno kreacijo, Mojca je poskrbela za božanski make-up in Kristijan je dal samo piko na i z vrhunsko pričesko in lasnimi podaljški. Ko se je mama obrnila proti meni, nisem mogel verjeti svojim očem, da je to ona. Moja mama namreč ne nosi make-upa, ima kodraste lase in vedno je rada oblečena v udobne stvari. Ko je stala pred menoj kakor manekenka, sem kipel od ponosa. Nisem mogel verjeti, da me po vseh teh 29 letih mama zna še vedno tako zelo šokirati. Komaj čakam, da vidim, kaj vse naju še čaka v življenju.

Story: Se je v vašem življenju zgodila kakšna preizkušnja, da sta se še bolj povezala?

Ni težko razbrati iz članka, da sem zelo navezan na oba starša. Verjetno mi je bilo najbolj hudo, ko sem šel drugič v Los Angeles. Neko jutro sem se počutil tako zelo sam. Ob sebi nisem imel nikogar. Pogledal sem skozi okno, in kljub izjemnemu razgledu na L. A. sem čutil neko grozno praznino v sebi. Ne glede na to, kje smo, ne glede na to, katerim sanjam sledimo, je na koncu vsaka pot težka. Nič nam ni podarjeno, zato ni nič narobe, da včasih potrebuješ tudi trenutek slabosti.

Takrat, ko sem se počutil tako zelo sam, me je poklicala mama po Skypu. Ne da bi karkoli vedela ali načrtovala. Javil sem se ji v solzah. To niso bile solze žalosti, ampak solze sreče. Ker me je mama poklicala ravno takrat, ko sem jo najbolj potreboval. Kot da je vedela ...

Story: Koliko njenih nasvetov danes upoštevate in koliko daste na njeno mnenje?

Mislim, da popolnoma vsak izmed nas pokliče starše in jih prosi za nasvete. Besede iz maminih ust vedno zvenijo bolj mirno kot od kogarkoli drugega. Starši želijo le najboljše za svojega otroka. Zato vedno rad vprašam za nasvet. Starejši ko sem, večji so lahko problemi. Zdaj še toliko bolj cenim pogovor. Ker četudi starši kdaj malo pretiravajo, na koncu vedno obrnejo zgodbo tako, da greš od mame pomirjen. Mama je ena izmed prvih, ki izve, ko se mi zgodi kaj pomembnega.

MARIJA GOLOB

"Vedno je bil zelo nasmejan"

Story: Kakšen je bil Tibor kot otrok?

Bil je zelo navihan. Zelo rad je opazoval, kaj se okrog njega dogaja. Iz tega se je tudi razvila velika ljubezen do risanja, veliko je ustvarjal iz gline ali lesa. Vedno je bil zelo nasmejan. S ponosom se spominjam, kako nikoli ni pozabil na noben praznik v letu. Če ni imel denarja, je darilo naredil sam in mi ga dal. Rad je tudi pripravil palačinke in jih z očetom prinesel ob nedeljah v posteljo. Velikokrat, ko sem morala v službo, je povesil ustnice in žalosten prosil, naj ostanem doma. Naj ostanem pri njem.

Story: Kako ste sprejeli njegovo usmeritev v fotografske vode?

Oba z možem sva vedela, da se bo gibal v umetniških vodah. Kot otrok je zelo rad ustvarjal, midva pa sva njegovo ustvarjalnost samo podpirala. Tudi prvi fotoaparat sva mu kupila midva. Njegove prve fotografije so bile fotografije mame in ateja pri kosilu. Nato pa se je vsako leto samo bolj razvijal v fotografiranju. Iz malega hobija je to zelo hitro preraslo v poklic, do katerega goji še vedno isto ljubezen in zanimanje kot na začetku. Zelo sem ponosna na Tiborja in na vse njegove dosežke.

Story: Kako spremljate njegova potovanja? Ste bili kdaj zaskrbljeni, ko se je odpravil v širni svet?

Ko je prvič odpotoval v Los Angeles, sem bila izjemno zaskrbljena. Prvič je moj otrok šel tako daleč za toliko časa. Ves čas nisem spala mirno. Njemu je to pomenilo vse na svetu, zato me je tolažila misel, da sledi svojim sanjam. Ve, da name lahko računa kjerkoli in kadarkoli. Tudi prijateljice so me tolažile, da vsaka lastovka prej ali slej odleti iz gnezda. Z vsakim naslednjim odhodom mi je bilo lažje, saj se je vedno vrnil domov še bolj srečen. Ni lepšega kot videti svojega otroka, da je na poti svojih sanj.

Story: Pri vsakem otroku so v različnih obdobjih neke prelomnice. Katere so bile pri Tiborju?

Prelomnic je bilo ogromno. Verjetno je bila največja ta, ko je prvič šel v tujino, saj se mu je življenje popolnoma obrnilo na glavo. Sam se je moral znajti in iskati možnosti, ki bi mu lahko dale še boljše življenje. Verjamem, da ga čaka še ves svet.

Story: Koliko da danes na vaše nasvete in koliko jih posluša?

Zelo sem vesela, da še danes priteče k mami na nasvet. Sem prva, ki mu svetuje in pomaga pri njegovih problemih. Želim, da ve, da bom vedno ob njem. Četudi bo na drugem kontinentu.

Story: Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka? Kakšne zanimive zgodbe iz otroštva?

Spomnim se trenutka, ko sva z možem kupila prvo stanovanje. Ko sva tja prvič pripeljala Tiborja, je skakal iz sobe v sobo in govoril: "To je moje, to je moje." Zelo lep spomin je tudi, ko sem ga na njegov 10. rojstni dan peljala v Zvezo prijateljev mladine, kamor je zelo rad zahajal, saj so lahko tam ustvarjali in še krepili svoje umetniške sposobnosti. Po nekaj urah sem prišla ponj in mi je prinesel veliko škatlo v obliki srčka. Noter je bil še en manjši srček iz blaga, na njem pa je pisalo, da me ima rad. Ni mi bilo jasno, zakaj daje darilo meni, če je njegov rojstni dan. Pogledal me je in rekel, da je danes tudi moj praznik. Ker sem na ta dan prvič postala mama.

Mihaela M. Kocbek

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story16/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 16/2017

Story 16/2017, od 13. 04. 2017

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri