Znani Slovenci: “Depresija je kuga tega stoletja”

Znani Slovenci: “Depresija je kuga tega stoletja” (foto: Foto: Shutterstock) Foto: Shutterstock
Vir: Story
29. 3. 2020

Depresija je najpogostejša duševna motnja, na žalost pa vse prevečkrat skrita za štirimi stenami, medtem ko se v javnosti vse premalokrat spregovori o stanju, ki pesti mnogo otrok in odraslih.

Znani Slovenci so združili moči v projektu Moja, v sklopu katerega so predstavili pesem, ki je nastala prav z namenom ozaveščanja širše javnosti o depresiji.

”V Sloveniji je depresija še vedno tabu”

Idejni vodja projekta Moja je glasbenik Saša Kuzmanović, ki je bil pogosto razpet med Ljubljano, Moskvo in Los Angelesom. “Ideja o projektu se je porodila še, ko sem živel v Los Angelesu. Tudi sam sem se v nekem obdobju spopadel z duševno stisko. Ko sem prišel v Slovenijo, sem opazil, kako velik problem je depresija tudi na sončni strani Alp, ljudje pa jo dojemajo povsem drugače kot v LA. Tam so glede tega precej bolj odprti in dostopni. V Sloveniji je po drugi strani depresija še vedno tabu. Tako sem se s kolegi glasbeniki začel dogovarjati, malo v šali malo zares, da naredimo glasbeni projekt na to temo,” pojasnjuje glasbenik, ki ga prijatelji kličejo kar Sash.

Ko je prijateljem najprej zaupal o projektu, so ga vsi le postrani pogledali. Prepričani so bili, da ne bo mogoče, da se nihče ne bo odzval njegovemu povabilu, češ da smo v Sloveniji še preveč zaprti in zadržani. “Poslal sem nekaj sporočil in odziv je bil izjemen. Večina se je odzvala takoj, seveda so se nekateri na začetku tudi malo ustrašili, upam pa, da po tem projektu ne bodo več sramežljivi. Že od samega začetka sem verjel v ta projekt, ker gre za zelo iskreno in pomembno tematiko našega časa,” pojasnjuje glasbenik. Duševna stiska je pogosta bolezen tudi v glasbenih vodah, a Sašo opozarja, da je prisotna tudi povsod drugje.

“Depresija ni le težava glasbenega sveta, temveč kar v svetu na splošno. Ker se ljudje še vedno skrivajo in zanikajo, ali pa ne vedo, kako pristopiti k težavi, je o tem manj znanega. Predvsem je problem pri otrocih in mladostnikih. Depresija ne vpraša, ni ji pomembno, ali si star ali mlad, bogat ali reven. Preprosto povedano je kot zobobol, ko zaboli zob, ga moramo takoj zdraviti in poskrbeti, da se ne ponovi,” zagotavlja sogovornik.

Skozi temačna obdobja življenja se je sprehodil tudi sam. Takrat mu je najbolj pomagalo pozitivno razmišljanje, ne bi šlo niti brez prijateljev, družine in glasbe. “Je veliko načinov, kako se spopasti s tem. Če je res hudo, se je najbolje obrniti na strokovno pomoč,” svetuje. Upa, da bo k ozaveščanju pripomogel tudi projekt Moja, katerega cilj je prav ozaveščanje in izobraževanje o duševni stiski.

V prihodnosti bi tako rad organiziral tudi glasbene in športne prireditve ter delavnice za zbiranje sredstev. Tematiko bi prav tako želel približati starejšim kot tudi mladostnikom in otrokom. Rad bi omogočil tudi brezplačna srečanja s strokovnim osebjem, ki bi s svojim znanjem lahko priskočilo na pomoč.

”Življenje me je naučilo, da uživam v majhnih stvareh”

Dolgoletni košarkar Miha Zupan, ki ga je širna Slovenija lahko bolje spoznala v oddaji Zvezde plešejo, je prav tako pristopil k projektu Moja. “Depresija je kot kuga tega stoletja, ki jo bo težko popolnoma iztrebiti v družbi, kjer prevladujejo toksični odnosi. Samo ozaveščanje ne pripomore k temu, da se družba spremeni, lahko pa z ozaveščanjem opogumimo človeka, da se nauči postaviti zase, postaviti neke jasne meje, se umakniti od toksičnih odnosov. Da se človek zamisli in zaveda, da ni sam, ter da so majhne stvari pravzaprav velike in dragocene. To je že velik uspeh, prvi korak do začetka velikega soočanja z življenjem, s samim seboj,” je prepričan Miha, ki se je skozi življenje tudi sam soočal s težavnimi obdobji.

V teh trenutkih se je zanesel na najbližje, ki so mu na življenjski poti trdna opora, veliko poguma pa mu je vlivalo tudi dejstvo, da preostalim gluhim dokaže, da ni treba tako hitro obupati. “V življenju sem imel veliko trenutkov, ko sem bil stigmatiziran, vendar sem vsakič, po možnosti kar takoj ignoriral ta občutek in se osredotočil na ljudi, ob katerih se nisem počutil manjvred­nega, in na stvari, ki so me veselile. S tem sem vedno želel in še vedno želim dokazati predvsem gluhim, da ne smejo obupati že ob prvi oviri in da je nekje vedno kakšna rešitev. Pa čeprav se moramo veliko bolj potruditi, dlje vztrajati in porabiti več energije za dokazovanje kot ostali,” pojasni nekdanji košarkar in nadaljuje: “Vsak dan srečujem ljudi, ki imajo takšne in drugačne težave, in jim zelo veliko pomeni, če jim nameniš malo pozornosti. Velik uspeh je že, ko se po pogovoru malo zamislijo.”

Za konec doda, da so prav malenkosti v življenju tiste, ki so v teh temačnih trenutkih najpomembnejše, najsi bo preprost sprehod v naravi ali nasmehi bližnjih: “Mene je življenje samo naučilo in krepilo, da ne delam iz muhe slona. Da uživam v majhnih stvareh. Da sem neskončno hvaležen za topel dom in družino, ki mi veliko pomeni. Vsakdanji sprehodi z ženo in psom me pomirjajo in največkrat tudi narišejo nasmeh na obrazu. Tudi takrat, ko mi je najtežje. Ker sem preprosto srečen ob njej in se lahko pogovarjam z njo v neskončnost.”

”Nevede se je izogibamo in jo odrivamo stran”

K prepoznavnosti projekta je veliko pripomogel tudi pevec skupine Siddharta Tomi Meglič, ki se je za sodelovanje odločil po nekaj iskrenih besedah Kuzmanovića. “Prepričal me je predvsem iskren in ganljiv pogovor z idejnim vodjo Sašo o omenjeni duševni motnji. Nevede se je izogibamo in jo odrivamo na stran, čeprav smo v določenih trenutkih samo korak od tega, da nas prevzame, ohromi in popolnoma spremeni življenje,” je prepričan glasbenik in nadaljuje: “Pa ne samo to. Tudi ljudje, ki so nam blizu in se soočajo s to težavo, vplivajo na naše odnose in kakovost življenja, pa sploh ne vemo, zakaj in kje gredo stvari narobe. Prav ta nevednost, tudi moja, je razlog, da se pridružim temu projektu, da poskušam stvar bolje razumeti in s tem na različne načine pomagati in reševati nastale težave.”

Depresija je izjemno pogosta duševna motnja današnjega časa, vse prevečkrat pa problem ostane za štirimi stenami doma, medtem ko se v javnosti o tem ne govori. S tem se strinja tudi Tomi, ki meni, da bi morali ukrepati že v ožjem krogu ljudi, s katerimi preživljamo vsakdan.

“To, da se v javnosti o tem premalo govori, je zgolj kliše in izgovor za vsak problem. Začne se v ožjem krogu, pri ljudeh, s katerimi krojimo vsakdan. Tam bi morali biti bolj odprti, bolj dovzetni za pogovor in biti bolj zaupljivi. Širša javnost te probleme prevečkrat posploši in ne ponuja konkretnih odgovorov in rešitev. Ne smemo iz problemov delati novih problemov, kar se v javnosti pogosto dogaja. Treba je iskati in ponuditi rešitve in pomoč v mikrookolju, šele potem je stvar zrela za širšo javnost. Tako je tudi moje videnje o namenu tega projekta,” pojasnjuje.

Depresija tudi v glasbi ni tuja stvar, številne svetovne zvezde so se zaradi temačnih misli vdale prepovedanim substancam, pri nekaterih je bilo še huje. “Priznam, da tudi sam premalo poznam to motnjo in težko ugotovim simptome, tako pri sebi kot tudi pri drugih. Seveda sem se že večkrat znašel v hudi stiski in ni bilo lahko, ampak z močno voljo in pogovori z bližnjimi mi je to nekako uspelo prebroditi. Sam se nimam za zelo odprtega človeka, in to me pogosto omejuje, ampak v težkih trenutkih sem vselej pripravljen ponuditi in sprejeti pomoč. Po navadi se to zgodi povsem nezavedno in nesistematično, ampak vsekakor pomaga,” zatrjuje Tomi, ki se v takih življenjskih obdobjih še tesneje obda z družino in prijatelji.

Nasmeh na obraz mu nariše predvsem toplina ljudi, ki so mu blizu. In narava: “Narava ima neizmerno moč in velik vpliv name.” V težkih življenjskih trenutkih mu na pomoč priskoči tudi glasba: “Glasba ima pri večini neverjetno moč potenciranja čustev in občutkov. Tudi fizikalno se mi zdi, da prek vibracij premika in postavlja naše molekule v telesu v bolj skladne položaje, s čimer dobimo občutek lagodja in nadrealnega. Seveda se lahko zgodi popolnoma nasprotno in te glasba povsem potolče. Ampak jaz v njej iščem predvsem tisto prvo. Zame je glasba res svojevrstna in osvobajajoča terapija. Sploh ustvarjanje glasbe me prijetno vznemirja - ko se poglabljam vase in odkrivam pozabljeno in neznano, ko se ukvarjam s celim spektrom čustev, jih spustim na plan in se s tem olajšam in dvignem v zrak ali pa vsaj splavam nad gladino. Podobno je s poslušanjem in v tem pogledu se mi zdi glasba zelo zdravilna.”

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story