V prvih poletnih dneh smo pobrskali po skrinjici spominov znanih in jih povprašali o tem, kako se spominjajo svojih prvih poletnih oddihov brez spremstva staršev.
DARJA ZGONC: “Ker sem se rodila ob morju, bi težko rekla, kdaj sem šla prvič na morje sama, ker smo že v vrtcu brez staršev hodili na plažo. Ko se je otoplilo, smo tako šli v Žusterno, celo svojo osnovno šolo, celo poletje sem preživela v Žusterni. Bila sem pa pri tabornikih in vsako leto smo se za tri tedne odpravili kam in vedno smo zelo uživali. To je bil pravi žur.”
EDI PUCER: “Jaz pa se spomnim prvih počitnic, ki jih nisem preživel ob morju. Navadno smo jih namreč preživljali v Valdoltri pri noni, ker smo takrat živeli v Izoli. Eno leto pa so se starši spomnili, da me dajo v kolonijo v Škofjo Loko. To je bilo zame nekaj groznega. (smeh). Tri tedne bi moral biti tam, po prvem tednu sem se že tako pritoževal, da so me v drugem tednu res vzeli iz kolonije in sem šel nazaj na morje uživat. (smeh)”
FILIP KRŽIŠNIK: “Prvič sem se sam z družbo plesalcev odpravil na morje v Portorož, kjer smo preživeli dan ali dva. Super smo se imeli, ker smo imeli skupne ideje, vizije in smo se veliko zabavali, delali to, kar smo imeli radi, plesali, uživali … skratka, res pozitivna izkušnja. In če zdaj pogledam nazaj, smo se v tem času predvsem naučili veliko novih stvari, ker smo vseeno vsaj dan ali dva preživeli realno življenje brez staršev, ki bi ti govorili, kaj moraš in česa ne smeš. Kot otroku ti je to velik izziv.”
TARA ZUPANČIČ: “Najbolj se spominjam poletnega kampiranja v Savudriji z gasilskim društvom Bohinjska Bela. Vsako leto sem se zaljubila, vsako leto smo počeli več traparij, vsako leto smo postali še boljši prijatelji. Tako smo šli prvič tudi sami brez staršev, sicer smo imeli skrbnike, ampak to je popolnoma druga zgodba. Predvsem več svobode. (smeh) Tam sem tudi prvič šla na lepotno tekmovanje in dobila naziv prva pratilja Kampa Veli Jože (1. spremljevalka), haha, kako sem bila ponosna, pa sploh nisem zmagala.”
VESNA PERNARČIČ: “Vsako počitnikovanje ima v mojem spominu posebno mesto. Se pa spomnim prvih samostojnih počitnic, ko sem šla v osnovni šoli – mislim, da sem bila sedmi ali osmi razred – sama s svojo najboljšo prijateljico Majo za en teden v kamp Čikat na Lošinju. Pozneje se nama je pridružil še Majin bratranec, in to je bil prvi pravi občutek samostojnosti.”
ŽAN PAPIČ: “Moje prvo morje z družbo je bilo grozno. (smeh) Ful grozno. Ker si nisem znal očistiti ušes, sem si prebil bobenček in sem ves teden moral preležati doma. (smeh) Z družbo smo šli na Pag in jaz res nisem vedel, da je tam tako žuranje. Tega ne maram in tam sem čisto zares trpel ves teden. Pozneje pa sem šel s prijatelji na Sicilijo in na Sardinijo. Še isti večer smo se odločili, da gremo, usedli smo se v avto, povedali doma in šli. Raje imam takšne avanture kot čisto načrtovane počitnice. Jaz moram raziskovati.”
Napisala: Kaja Milanič