Petek trinajsti, po pariških ulicah se razležejo sunkoviti poki, ki predramijo speče in zmotijo živahno francosko družabno življenje. Le približno 10 mesecev po napadih na francoski satirični tednik Charlie Hebdo je v francoski prestolnici vnovič zavladala panika, ulice sta preplavili policija in vojska. Poleg izrednih ukrepov pa se življenje prebivalcev počasi vrača na stare tire. Preverili smo, kako so napadi vplivali na življenje slovenskih športnikov, ki kruh služijo v Franciji, in kakšen je pogled na dogajanje še nekaj Slovencev (dveh novinarjev in plesalke), ki so zadnji teden dihali pariški zrak.
Aida in Dragan Gajić, rokometaš Montpellierja HB, ki živita na jugu Francije
"Življenje v Franciji se je po napadih zagotovo spremenilo. Čeprav Francozi poskušajo živeti normalno, je v družbi čutiti preplah in nekakšno napetost. Napadi in terorizem so osrednja tema pogovorov. Od nesrečnega petka so zelo poostrili varnost v nakupovalnih centrih. V nekaterih trgovinah ob vstopu pregledujejo torbe in vrečke. Na letališčih so uvedli dvojne varnostne kontrole. V šolah so odpovedali izlete, pri katerih se uporablja javni prevoz. To so le nekateri ukrepi v vsakdanjiku, ki te zagotovo ne pustijo ravnodušnega. Veš, da nisi več popolnoma varen, in se moraš naučiti živeti z nekakšnim strahom oziroma nelagodjem, ter da nevarnost ni daleč. Po drugi strani pa ne smeš pustiti, da to vpliva na tvoje življenje. Mi normalno živimo naprej in delamo vse isto kot do zdaj, zavedamo se, kaj se dogaja in si ne zatiskamo oči. Ne bomo pa pustili, da nas to ovira. Ne nazadnje nikoli ne moreš z gotovostjo vedeti, kje se lahko zgodi naslednji napad. Če bi razmišljali samo o tem, bi se zaprli med štiri stene. Resnično pa upamo, da to ni začetek nečesa večjega. Čeprav se mi zdi, da tudi te možnosti ne smemo zavreči."
Januš Lapajne, igralec rokometnega kluba PSG
"S ponedeljkom se je vrnilo življenje tudi v Pariz, ljudje delajo, mi normalno treniramo. Več se pogovarjamo o poročilih in novicah, to je pa tudi to," je za našo revijo povedal mladenič, ki sicer prihaja iz Ajdovščine, na svojem profilu Facebook pa dodal: "Ob istem času sem resnično žalosten, šokiran in seveda jezen. Živimo v svetu, kjer obstaja nevarnost že samo ob obisku nogometne tekme, restavracije ali koncerta ..." ter zaključil misel z Na koncu pa za igre elite s svojim življenjem plačajo nedolžni posamezniki.
Matjaž Trošt, novinar in dopisnik RTV
"Odziv Parižanov je za zdaj bolj ali manj dostojanstven, umirjen, je pa čutiti kar nekaj napetosti in negotovosti. Ljudje se zdrznejo ob sirenah policijskih vozil, a v mestu se dejansko vidi, da so ljudje pripravljeni oz. navajeni iti naprej. Lokali so zvečer polni, je pa pričakovano, da praktično povsod, kjer imajo televizijske sprejemnike, gledajo novičarske programe. Tudi televizijski komentatorji ves čas poudarjajo, da reakcije ne smejo biti panične, se pa vsekakor ljudje v Parizu zavedajo, kaj se je zgodilo minuli petek, in to je očitno oz. vidno. Vsekakor vedno znova obstaja strah pred zaostritvijo med verskimi skupinami, a treba se je zavedati, da so denimo tudi med žrtvami ali pa med francoskimi policisti muslimani, kristjani, belci, temnopolti ..."
Gregor Trebušak, televizijski novinar in urednik na Kanalu A
"V Pariz sem prispel v nedeljo, tudi zaradi tega so občutki po napadu še zelo močni. Ljudje so nosili cvetje, sveče in tudi peli, a ko je nekaj počilo, prestrašeno zbežali. Še vedno je bilo veliko strahu, vendar so bile že v nedeljo zvečer ulice in lokali polni. Med Parižani sta na začetku prevladovala žalost in strah, potem pa še jeza. A veliko je takšnih, vsaj sam sem jih srečal, ki pravijo, da napadi na Sirijo ne pomagajo, ampak zgolj spodbujajo nove napade. Pravijo, da jim načina življenja ne morejo vzeti in jim ga tudi niso."
Nika Kljun, plesalka na ogroženem letalu
Na enem izmed letal, ki sta pretekli teden morali zaradi bombne grožnje zasilno prekiniti polet med Los Angelesom in Parizom, je bila tudi naša plesalka in koreografinja Nika Kljun. Svojo izkušnjo je z oboževalci delila tudi na družabnem profilu, kjer je zasilni pristanek letala označila kot eno izmed težjih trenutkov v njenem življenju. "Ko pogledam nazaj, kaj se je zgodilo na letali Air France, se mi orosijo oči. Trenutek v zraku, ko je posadka oznanila zasilni pristanek, ko smo morali hrano v trenutku pospraviti pod stol in se trdo prijeti za sedež, so bili najtežji trenutki v mojem življenju. Brez kakršnega koli pojma, kaj se okrog mene dogaja, sem klicala angele, da nas rešijo, mislila sem na svojo družino, medtem ko so mi solze polzele po obrazu. In ko smo pristali, ni bilo nič lažje. Stevardese so v paniki kričale, naj ne odpiramo mobilnih telefonov, ker bi ti lahko sprožili bombo, jaz pa sem si le želela poklicati svojo družino," je le delček njene izpovedi, ki jo je delila na družabnih omrežjih pretresena Nika in zaključila, da bo zdaj brez dvoma še bolj vestno ljudi v svojem življenju spominjala, koliko ji pomenijo.
Pripravila: Nika Arsovski, Foto: Goran Antley, Helena Kermelj, RTV SLO, osebni arhiv
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del