Tej navadi ostaja zvest že štiri desetletja.
Ljubljanski župan Zoran Janković je razkril delček svojega zasebnega življenja in zaupal, kako se začne njegov dan. Kot kaže, pri zajtrku ne mara sprememb, saj že štiri desetletja prisega na enak jutranji obrok. Ob tem je spregovoril tudi o zanimivi navadi, ki jo ima s soprogo Mijo.
Na njegovem uradnem Instagram profilu "zoranjankovic_dela" je Janković v videoposnetku spregovoril o svojih prehranjevalnih navadah in razkril, da se njegov dan začne z zajtrkom ob pol osmih zjutraj. "Moj dan se začne preprosto. Ob pol osmih zajtrk. Maslo, med ali marmelada, bela žemlja, bela kava in voda. Vedno isto," je povedal ljubljanski župan. Kot je pojasnil, je takšnemu zajtrku zvest že zadnjih 40 let.
Zajtrk je tudi čas za pogovor s soprogo
Jutranji obrok pa za Jankovića ni pomemben le zaradi hrane. To je tudi čas, ki ga nameni pogovoru s soprogo Mijo Janković, s katero imata nekoliko drugačne jutranje navade. "To je tudi čas za pogovor s soprogo. Ona s tablico, jaz brez nje. Sam imam listek in kuli, ker vstanem toliko pred njo, na listku imam vse opombe, ideje, vse, česar se spomnim, in ta listek je vedno z mano," je razkril.
Župan torej že v zgodnjih jutranjih urah razmišlja o svojih obveznostih in idejah, ki si jih sproti zapisuje. Listek s svojimi zapiski ima, kot pravi, vedno pri sebi.
Janković je v videoposnetku poudaril, da že 40 let uživa tradicionalni slovenski zajtrk. Njegov jutranji obrok vključuje več živil, značilnih za ta obrok.
View this post on Instagram
Kaj sestavlja pravi tradicionalni slovenski zajtrk?
Tradicionalni slovenski zajtrk je sicer osrednji dogodek Tedna slovenske hrane, ki ga vsako leto obeležujemo v tretjem tednu novembra. Letos bo Teden slovenske hrane potekal od 16. do 22. novembra 2026, tradicionalni slovenski zajtrk pa bo na sporedu v petek, 20. novembra.
Tradicionalni slovenski zajtrk sestavlja pet osnovnih živil: kruh, maslo, med, mleko in jabolko oziroma drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja. Pomembno je tudi poreklo živil. Kruh mora biti proizveden v Sloveniji, preostala živila pa morajo biti pridelana in predelana na slovenskih tleh.
S projektom želijo organizatorji poudariti pomen lokalne samooskrbe, podpreti domače pridelovalce hrane ter opozoriti na vlogo kmetijstva in čebelarstva pri ohranjanju okolja, so zapisali na spletni strani Vlade Republike Slovenije.
