Zoran Predin: Dve sreči na en mah

23. 1. 2009 | Vir: Nova
Deli
Srbski pregovor pravi: Kdor zgodaj vstaja, zgrabi dve sreči (Ko rano rani, dvije sreče grabi). Glasbenik Zoran Predin se že zaradi 'zore' v imenu uvršča med tiste bolj zgodnje, dejstvo pa je, da tudi sicer rad zgodaj vstaja. Poleg vsega pa ga še krasi odlika, da preseneča z dejanji, ki jih pred njim še nihče ni naredil.

Tako kot je prvi posegel po harmoniki v roku pri nas, tako je prepeval o temah, ki so bile takrat skorajda nedotakljive. Koliko sreče v življenju in 30-letni glasbeno-poetski karieri je dejansko imel, pravzaprav ve samo on, nekaj malega povejo le njegove nasmejane oči.

Seveda pa je svojo srečo krepko podkoval s trmo, z vztrajnim delom in predvsem s talentom, ki ga je udejanjil. Normalno se mu zdi, da je v 30 letih delovanja na glasbeni sceni tudi kdaj zaspal in da njegova kariera ni polna samih uspehov, dobrih izdelkov in pravih potez.

»Glasba je gričevnata pokrajina, v kateri se premikaš gor in dol. V bistvu sem ugotovil, da je obdobje uspešnega projekta štiriletni ciklus – uspešen projekt izzveni namreč v štirih letih. Najprej ga eno leto pripravljam, potem ga izdam, in če je dober, traja dve leti, četrto leto pa ugaša. Včasih imaš obdobje, ko si enostavno v formi in delaš dobre stvari. Imaš pa tudi lahko obdobje iskanja, ko ne veš, kaj natančno bi naredil.«

Spomni se, da je po razhodu z Lačnim Franzem ostalo vprašanje, kako bo nadaljeval in kakšno muziko bo igral. Iskal je svojo vizijo popglasbe, da bi se preizkusil tudi v tem žanru, a ga je popestrada razočarala, čeprav se mu zdi, da sta albuma Gate na glavo in Napad ljubezni dobra.

Sledilo je sodelovanje in prijateljevanje s Šukarji, s katerimi je odkril 'gypsy swing', nato z duom Mar Django pa z Orkesterom Adijo Pamet in še z Živimi legendami … »Nikoli mi ni bilo dolgčas, iz vsake napake sem se kaj naučil, in če se ozrem nazaj, teh 30 let ne bi zamenjal z nikomer.«


NAČRTOVANJE IN TEMU PODOBNE VEŠČINE

Danes je, kjer je, tudi zahvaljujoč skrbnemu načrtovanju in pripravam, saj načrtuje pet let vnaprej. Zapisuje si ideje in jih razporeja, da jih potem lahko še udejanji. Od desetih načrtov po navadi štiri uresniči. Od tistih šestih, ki so odpadli, pa po navadi tudi kakšnega uresniči, čeprav to traja tudi po deset let.

»Gre za to, da sem v določenem trenutku v skladu s seboj, da sem, ko se postavim na oder, natančno tisto, kar hočem v tistem trenutku predstavljati. Druga stvar pa je, kako preživeti od glasbe. V realnem vsakdanjem življenju se umetniško delovanje skriva v pravem, trdem in prav nič romantičnem delu. Poleg tega, da znaš iz sebe izluščiti glasbo in pesmi, se moraš ukvarjati še z računovodstvom, marketingom, organizacijo … Nekateri moji kolegi imajo ekipo delavcev in vsakdo dela kakšno stvar, jaz pa sem volk samotar. V resnici skupaj z ženo Barbaro sama organizirava večino stvari.«


IZPOVED V TUJEM JEZIKU
Spogledovanje s tujino in z željo, da bi njegove pesmi peli tudi drugi pevci v svojih jezikih, je povsem naravno, saj je v Sloveniji nastopal že v vseh krajih, ki so narisani z malo večjo piko na zemljevidu, tako da po njegovem mnenju igra že tretji generaciji in na njegove koncerte prihajajo že vnuki njegovih vrstnikov.

»Zgoščenka z naslovom Inventura je 1. decembra izšla v hrvaščini. Na albumu sta dve pesmi, ki jih Pod srečno zvezdo ni – Ja sam taj in Ni sekunde više. Večino besedil sem sam prepesnil ali napisal na novo, saj je lažje postaviti nov tekst kot krpati starega. Tako je na primer Nova metla v hrvaščini postala Prohujali su moji vihori i puno suza odnjeli. Tuji jezik je zanimiva igrača, ker v njem nekatere stvari lažje poveš. Podobno je temu, kot bi se za pusta oblekel v kurenta in si malo bolj pogumen, ker si skrit za masko. Prav čudovito je, če obvladaš tuji jezik do te mere, da se lahko iskreno izpoveš. Medtem ko bo januarja izšla angleška različica programa Pod srečno zvezdo, je na pomolu tudi sodelovanje z Massimom Savićem, ki bo pel moje pesmi v italijanščini, ki je njegov materni jezik.«


PONOSEN OČE
Na treh koncertih ob 30-letnici delovanja bo med drugimi gostil tudi Kreslina, Lovšina, Magnifica … same uveljavljene glasbenike in izrazite osebnosti. Meni, da kakovost drugih glasbenikov zahteva, da se še sam izboljšuješ in težiš h kakovosti. Pravi, da so zgoraj omenjeni glasbeniki sorodne duše, ki so se medgeneracijsko povohale. Med mladimi glasbeniki pa pohvali Ano Pupedan, Zmelkoow in Mi2, sina Roka ter njegov tretji album, še posebej skladbo Britev.

»Očetje po navadi neradi vidijo, da se njihov otrok ukvarja z istim poklicem. Če pa se, sta le dve možnosti – pri tem je dober ali pa mu vse skupaj ne gre prav od rok. Če je povprečen, si vse življenje slabe volje, če pa je dober in originalen, kot je moj Rok, si lahko zelo ponosen. Ko sva bila z Rokom na Stingovem koncertu, je bil Stingov sin s svojim bendom predskupina, in takrat sem ugotovil, da sem lahko na sina bolj ponosen od njega.«

Seveda pa je ponosen na vse svoje otroke. Najstarejši Andrej je novinar in pisatelj, Zarja obiskuje srednjo šolo za oblikovanje, Žiga igra klarinet, trenira plavanje in se uči še dva tuja jezika, najmlajši Črt pa hodi v francosko šolo in vso družino uči francoščino.

Tako kot sam vztraja pri košarki že vrsto let, meni, da je šport zelo primeren tudi za otroke. »Šport je najboljši borec proti drogi. Otrok mora nekaj početi, da ni prepuščen sam sebi in da ga ne zagrabi diler. Moraš biti aktiven oče in otroke opazovati, se z njimi pogovarjati in jim zapolniti prosti čas s športom, z glasbo in učenjem tujih jezikov.«


PLODOVI PRETEKLEGA DELA
Ravnokar je izšla knjiga z njegovimi besedili Poljub, ki riše ustnice ter knjiga o njegovi glasbeni karieri Zgodba iz prve roke, on pa je z mislimi že pri novih načrtih. »Čaka me še en krasen dogodek – 6. decembra v Sava centru v Beogradu, ko bo koncert v čast preminulemu Šabanu Bajramoviću. Gre za dobrodelni koncert, namenjen zbiranju denarja za njegovo veliko družino, nastopali pa bomo sami prvoligaši: Luis, Esma Redžepova, Dado Topić, Goran Bregović, Šukarji ... Zadnje dve leti nastopam tudi v koncertnem programu Indeksi in prijatelji, s skupino kolegov, v kateri je zbrana elita jugoslovanske rokovske in zabavne glasbe prejšnjega stoletja.«

»Kakšen čudovit občutek je sedeti s skladateljem Kornelijem Kovačem in se pogovarjati z njim! Kot srednješolec sem kupoval njegove plošče in niti sanjalo se mi ni, da se bom kdaj sploh pogovarjal z njim. To so trenutki, ko se ti zaradi dobrega dela in primernega obnašanja v življenju uresničijo sanje.«

»Nekaterih stvari ne smeš zavestno metati čez rame. Včasih si je treba odkrito priznati, da se ti danes nič ne ljubi in da bi bil rad ves dan samo v pižami, v svojem magičnem trikotniku med kavčem, hladilnikom in televizorjem.«

TRIDESETLETNICA DELOVANJA
Vsak izmed treh Koncertov za zaljubljene, ki bodo februarja 2009 v Cankarjevem domu, bo narejen v enem od glasbenih žanrov, s katerim se je v preteklih 30 letih ukvarjal. Na večer bo izvajal 23 pesmi, kar pomeni, da je izbral 69 komadov, ki ga bodo predstavili na najboljši možen način. Začel je z rokom, zato bo prvi koncert rokovski z Lačnim Franzem, Globokimi grli in Zdravljica bendom. Potem je na vrsti etno večer s Šukarji in z Magnificom. Tretji koncert bo v duhu 'gyipsy swinga', njegove zadnje ljubezni, ki ga predstavlja v glasbi za novo tisočletje. Na tem koncertu bo predstavil duo Mar Django in album Pod srečno zvezdo.



Suzana Golubov
Fotografije Goran Antley


Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del