Pri potici ji vedno pomaga mama.
Njena osamljena hiša sredi gozda je že dobila praznično podobo. “Navadno je hišo oblekel v lučke najmlajši sin, letos pa sta to združila z možem. Tu je res čarobno, saj je vsa hiša od daleč videti kot majhna gobica iz pravljice, zato se mi vsakokrat, ko se ponoči pripeljem domov, prav milo stori pri srcu, ko zagledam to čarovnijo. Venčke sicer naredim kar sama, vsako leto drugače, iz drugih materialov, drugačnih barv, idejo dobim spotoma, na vseh svojih poteh, včasih že poleti, na morju. Barva največjega in osnovnega venčka narekuje tudi barve, v katero oblečem smrečico, in barvo praznične mize. Nikoli se ne morem upreti božičnim zvezdam, čeprav mi do zdaj ni še nobene uspelo ohraniti čez poletje – letos bodo v rožnati barvi … Mislim, da bo letos pri nas doma vse bolj rožnato in vijoličasto,” pripoveduje Zvezdana.
“Vsako sobo sinov posebej okrasim, in čeprav ne živijo več doma, v vsako sobo obesim lučke, drevesce, svečke ... tudi po hodniku, dnevna soba pa je pravljična. Tisti, ki so že bili pri meni doma, vedo, da pač nisem tip minimalizma, čeprav se ves čas trudim. Moje okenske police ne morejo ostati prazne, življenje kar buhti iz nas in prej ali slej se tam znajde nova roža, še ena, ki je pognala iz 'stare' orhideje, moje rože kar pojejo pri meni doma. Tudi pozimi, ves čas, zunaj in znotraj, z lučkami, svečkami in ljubeznijo ustvarjam dom podob, miru, vonjev in topline. Verjetno me boste vprašali, kdaj!? Zdaj, kadarkoli, ker to vzdušje ljubim.”
Ko zadiši iz hiške sredi gozda
Seveda pa Zvezdana rada prime tudi za kuhalnico, čeprav je ni vedno rada vihtela. “Dolga leta o sebi kot o kuharici nisem imela posebno dobrega mnenja, sploh pa ne takrat, ko je šlo za sladice … Potem pa sta se z družinskimi kosili od nekod prikradli znanje in veselje do kuhe. Spomnim se, da sem nekega decembra, pred kakšnimi petimi leti, imela veliko časa in sem se odločila peči piškote, posebne tortice, in sicer sva s prijateljico Snežko pekli in pekli in cela naša 2,5 metra dolga miza se je šibila od piškotov in sladkih dobrot. Narejenih z malo sladkorja, pa še ta je bil kokosov, iz temnih vrst moke, z zdravo maščobo … Ja, že takrat sem vedela, da morajo biti slaščice okusne, pa tudi kolikor toliko zdrave,” nam je svojo prigodo zaupala Zvezdana, ki sicer zelo rada peče, kuha, kuhlja in okrašuje mizo.
“Vse to rada delam v družbi, rada vonjam vse praznične dišave po cimetu, pomarančah, posušenih jabolkih ... sploh ko so noči dolge in te ti vonji odpeljejo v otroštvo,” je o svojih številnih kuharskih podvigih dejala Mlakarjeva, ki nam je za konec še zaupala – glede na to, da je božič čas druženja – da so njihova praznična druženja še vedno množična. “Če so moji sinovi na drugih poteh, jih nadomestijo moji ljubi prijatelji, včasih pa se nagnetemo vsi v naš dom, takrat je najlepše,” je zaključila.
Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Primož Predalič, osebni album
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
