Spomladi bomo gledalci pred malimi zasloni znova lahko spremljali plesni šov Zvezde plešejo. Leto bo zagotovo spet plesno obarvano, za to bodo poskrbeli tudi izkušeni in priznani domači plesalci.
V šovu bomo lahko spremljali svetovnega prvaka Miho Vodičarja, plesalko Gordano Grandošek Whiddon, ki je nastopila v različnih pesnih šovih po svetu, in Arneja Ivkoviča, plesalca, ki svoje znanje prenaša tudi na mlajše generacije. Preberite, kaj so povedali v pogovoru z nami.
Miha Vodičar
Ples je vaša ljubezen že od otroštva. Kaj bi postali, če ne bi zajadrali v plesne vode?
Miha Vodničar: Zagotovo bi se ukvarjal s športom, saj sem po duši in srcu 'premikajoč se'. Težko se le pogovarjam. Verjetno bi bil uspešen v kateremkoli športu, ki bi se mu posvetil. Se pa nisem nikoli preizkusil v čem drugem, ko sem začel plesati, sem se odločil, da grem v tem do konca.
Glede na to, kaj vse ste dosegli – so še kakšne želje, cilji?
Miha Vodničar: Vedno so želje in cilji po razvijanju svojega telesa do skrajnih meja, da bi videl, kaj moje telo še zmore in bi mu dajal nove naloge. Tudi v plesu si želim doseči še kaj, če bo čas dopuščal. Pomembno mi je, da se premikam in da mi ni treba sedeti na mestu.
Zmaga na šovu Zvezde plešejo je eden od ciljev?
Miha Vodničar: Hmmm, tako bom rekel, raje bi izpadel kot dober mentor, kot da samo zmagam.
Delo plesalcev je garaško in zahteva nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje. Kaj mislite, kako dolgo lahko traja moška plesna kariera, in kaj boste počeli, ko se boste umaknili iz profesionalnih voda?
Miha Vodničar: Zelo odvisno od človeka. Nekateri plešejo tudi do 50. leta, a jaz tega ne nameravam, ker se mi vseeno zdi, da telo potem ni več isto, saj se preveč matraš. Ko se bom nehal ukvarjati s športnim plesom, se bom verjetno še vedno ukvarjal s svojim telesom, kolikor bo možno. Seveda si želim, da bi plesal čim dlje, ker se mi zdi, da je to dobro za vsakega človeka, saj s tem ohranjaš vitalnost in življenjsko energijo.
Gordana Grandošek Whiddon
Pravzaprav vas poznamo s plesnih odrov. Skupaj z možem Trentom plešeta po vsem svetu. Sta producenta različnih šovov in sodelujeta z različnimi zvezdniki.
Gordana Grandošek Whiddon: Res je. S Trentom pleševa po vsem svetu. Oba sva začela kariero s tekmovalnim plesom, pozneje pa sva bila povabljena v svetovno znan plesni šov Burn the floor, s katerim smo plesali na Broadwayu in po vsem svetu. Plesala sva tudi za Lady Gaga, Tony Benett, Take That, One Republic, Smokey Robinson, Backstreet Boys. Kevina Spaceyja sva učila plesati tango in naredila koreografijo za E Trade Commercial. Delala sva koreografije za svetovno priznani plesni TV-šov So you think you can dance (dve sezoni v Avstraliji in v Vietnamu), tudi nastopala sva. Trent je plesal v svetovno znanem plesnem šovu Strictly come dancing s Pixie Lott, ki ima gledanost 12 milijonov. Je eden izmed najbolj gledanih šovov v Angliji.
Odkrivali ste plesne odre v različnih gledališčih po svetu. Od Kitajske, Japonske, Singapurja, Amerike, Pekinga, Koreje, tja do Avstralije. Kakšni so vtisi iz prestolnic?
Gordana Grandošek Whiddon: Razmere za plesno ustvarjanje so verjetno najboljše v Los Angelesu, saj je tukaj toliko različnih priložnostih. Sicer pa so nas najlepše sprejeli na Japonskem. Tam smo bili osemkrat, na Kitajskem pa štirikrat. Obiskala sva Peking, Šanghaj in veliko malih mest: od Nandžinga, Vuhana, Šjana, Šjamna do Macaa, ki je drugo mesto po številu igralnic takoj za Las Vegasom in Hongkongom. Ko sva nazadnje obiskala Kitajsko, se je v primerjavi z najinim prvim obiskom veliko spremenilo. Velik del kulture so uničili, gradijo nove stolpnice in objekte. Prav zaradi tega sva vesela, da sva pred leti še ujela tisti pristni kitajski pridih. Na eni izmed turnej sva plesala v Great Hall of People, kjer se sestaja parlament in je prostora za 10 tisoč ljudi. Plesati pred takšnim občinstvom je neopisljiv občutek. Kitajska in Japonska se ne moreta primerjati. Kitajska je veliko bolj zanemarjena v smislu življenja, ki ga tam živijo. Na Japonskem sva obiskala Tokio, Osako, Nagojo, Hirošimo, kjer smo si tudi ogledali muzej nuklearne katastrofe, Fukuoko in Matsumoto. Na zadnjem obisku pa sva učila zelo znano zvezdo Tsubasa Imaia. Da ne pozabim še Koreje in Singapurja.
Kar nekaj mesecev sta plesala v angleškem televizijskem šovu Stricly come dancing v Angliji. Kakšna izkušnja je bila to?
Gordana Grandošek Whiddon: Šov Strictly come dancing se je končal konec decembra. Trent je kot plesalec plesal z njihovo zvezdo Pixie Lott, ki je v Angliji prodala 1,5 milijona albumov. V šovu je bila ena od prepoznavnejših angleških zvezd, če jo lahko tako poimenujem. Proti koncu sem se pri nekaterih šovih pridružila tudi sama, drugače pa sem jima pomagala tako pri koreografijah kot pri treningih. Tam je tako, da se kot glavni plesalec zavežeš, da vsak teden pripraviš koreografijo, zgodbo in koncept ter naučiš zvezdo plesati. Čakajo te še številni dogodki in dostopen moraš biti za medije (televizijo, intervjuje).
Vaša življenjska zgodba je povezana s plesom in seveda z oblekami. Kakšni so bili vaši plesni začetki?
Gordana Grandošek Whiddon: Plesati sem začela zaradi starejšega brata Gorazda, ki je bil takrat s svojo plesalko najboljši par v Plesni šoli Pingi. Ko enkrat začneš plesati standardne in latinskoameriške plese, te ta energija potegne. Vrnitve več ni. (smeh) Naju je mama samohranilka podpirala celotno plesno kariero in se res odrekala vsemu, samo da bi midva lahko plesala in imela drage plesne obleke. To je zelo prestižen šport. Enkrat se nam je celo zgodilo, da nismo imeli denarja za kvas in sva iskali kovance po vseh torbicah, žepih ... Bili so še dinarji. In spomnim se, kako sem si želela, da bi našli ta denar in bi mama lahko spekla kruh. Namesto tega sem imela doma novo standardno plesno obleko. Ni nam bilo lahko.
Arnej Ivkovič
V svoji plesni karieri ste osvojili več naslovov državnega podprvaka in ste prejemnik nagrade športnik leta. Kaj vam osebno pomenijo dosežki na plesnem parketu?
Arnej Ivkovič: Dosežki, ki sem jih osvojil v svoji karieri, mi pomenijo ogromno, so nekakšna potrditev in izraz mojega trdega dela, večletnega odrekanja in ljubezni do plesa. Če sem odkrit, bi si jih želel še več in tudi verjamem, da bi mi to uspelo.
Ste stari znanec televizijskih šovov, saj smo vas lahko spremljali v različnih razvedrilnih oddajah. Kaj pričakujete od šova Zvezde plešejo? Kako boste sprejeli nove izzive?
Arnej Ivkovič: Od šova Zvezde plešejo pričakujem veliko plesnih užitkov tako za nas profesionalne plesalce kot tudi za zvezde in gledalce pred TV-zasloni, še več smeha, presenečenj in seveda veliko zabave.
Čeprav ste plesno kariero končali, ste še vedno predani plesu, ki ga prenašate tudi na podmladek. Kako vas sprejemajo in kako se počutite zdaj v obrnjeni vlogi?
Arnej Ivkovič: Vlogo plesnega učitelja pravzaprav šele spoznavam, zagotovo pa postati plesni učitelj ni kar tako z danes na jutri. Pripravljen moraš biti na marsikaj, vedeti, kako delati z določeno generacijo ljudi, kako jih prepričati oz. povabiti k temu, da zaplešejo ... potrebnih je torej veliko priprav. Res pa je, da je eno teorija, drugo pa praksa in največ se zagotovo naučiš iz napak ter izkušenj, ki jih pridobivaš z leti. Veliko pa ti lahko pomaga (vsaj meni je) opazovanje trenerjev. Nenapisano pravilo, ki po mojem zagotovo velja in se ga držim tudi sam, pa pravi, da si moraš, če hočeš poučevati, sploh želeti učiti in širiti svoje znanje. Pri sebi in svojih učencih opažam, da bodo, če pokažem dobro voljo, ljubezen do plesa in to, da sem tam zanje, tudi oni to začutili, odšli domov z nasmeškom na obrazu, vedoč, da so se naučili nekaj novega, in se vrnili z željo, da izvejo in se naučijo še več.
Foto: Primož Predalič, Bor Slana, arhiv Pop TV, osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec