Že odkar je prvič nastopila v resničnostnemu šovu Big Brother, je navzoča v slovenskem medijskem prostoru. Če se ji nič posebnega ne dogaja, pa sama poskrbi za to, da je njeno življenje venomer pestro – njen zadnji podvig je menedžerstvo Urške H. Čepin in mlade pevke Saške Smodej, razgovorila pa se je tudi o politični pripadnosti.
Lea: Kaj menite kot nekdanja udeleženka kar dveh resničnostnih šovov, Big Brother in Kmetija slavnih, o trenutno vročih šovih Ljubezen na seniku, Misija evrovizija in Kmetija išče lastnika?
Suzana: Žal nimam časa gledati vseh treh, predvsem ker sta dva ob isti uri, tako da moram preklapljati program. Na seniku me nekako ne pritegne, ker mi je dogajanje preveč kmečko, kar ni moj teritorij. To sem dodobra spoznala v Kmetiji slavnih. Je pa osrednja osebnost Saška, ki daje oddaji čar, prijaznost in prikupnost, česar od tekmovalcev po mojem mnenju nismo dobili preveč. Pri Misiji je ravno tako zelo zanimiv izbor članov komisije, ki s svojo različnostjo popestrijo in začinijo dogajanje. Za Kmetijo sem si obljubila, da je ne bom gledala, a po ogledu ene oddaje me je potegnilo notri in zdaj sem notri. Pohvaliti moram, z malce jeznim prizvokom, samo hišo, ki je novejša in boljša od naše, predvsem pa prostor za hlapca in deklo, ki je neprimerno boljši, kot tisti, ki smo ga imeli mi. Izbor tekmovalcev je – po pričakovanjih – takšen, da je dogajanje na višku že prvi teden.
Lea: Bi se katerega izmed njih še udeležili?
Suzana: Kmetije ne bi nikoli več snemala, saj življenje brez vsaj osnovnega luksuza ni zame. Mogoče bi se preizkusila še v šovu Survivor – morje, sonce in golota telesa. Gledalci se morajo zavedati, da osebnost nastopajočega ne more biti realna, saj jo popolnoma popači drastična sprememba vsakdanjika, kamere, lakota, mraz, upoštevanje ukazov in prenašanje ljudi, ki ti ne ustrezajo. Zato naj se občinstvo zaveda, da je to le igra, in naj ne kritizira ali pljuva in niti hvali preveč. Vsak igra vsako igro, naj bo to Človek ne jezi se ali kaj drugega, po lastnih pravilih, čeprav goljufa. Ima pravico.
Lea: Ukvarjate pa se tudi z menedžerstvom, nekdaj z La Toyo, zdaj z Urško H. Čepin.
Suzana: Za LaToyo vemo, kako se je vse začelo in tudi zaključilo – po njeni lastni izbiri. Koliko je imela škode zaradi tega, je sama priznala, vendar prepozno. Vsak se odloča po lastni presoji, v to ne vstopam. Z Urško je veliko lažje, saj se njeno ime samo po sebi z lahkoto prodaja, medtem ko so na Toyo ljudje že malce pozabili. Urška sama odlično poskrbi, da je nenehno v središču dogajanja, saj to je glavno, da te posli iščejo.
Lea: V svet šovbiznisa uvajate tudi mlado pevko Saško. Kaj ste ji najprej svetovali?
Suzana: Saška je še zelo mlada na rumeni sceni, a zelo sposobna pevka. Iz nje nekaj še bo, zato se bom potrudila, da ji pomagam, kolikor zmorem. Najprej sem ji svetovala, da mora svojo nežnost pustiti doma, na nastopih, snemanjih in družabnih dogodkih pa pokazati energičnost in jezičnost.
Lea: Trenutno se veliko govori o politiki, tudi vi ste članica stranke SD. Boste zdaj v predvolilnem času aktivno sodelovali, koga javno podprli?
Suzana: Res je, še vedno sem članica SD, čeprav sem že pred nekaj časa nameravala izstopiti iz stranke. Razočarala me je, predvsem njen voditelj in celotna koalicija. Sploh ne gledam več poročil – iz preprostega razloga, ker me vse tako razburi, da bi koga zlasala! Zato se ne bom več ukvarjala s politiko, le v primeru neke nove, ne starosocialistične, še manj pa cerkvene stranke.
Več v reviji Lea.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču