Uspešna vinarska družina Horvat s 55-letno tradicjio

Uspešna vinarska družina Horvat s 55-letno tradicjio (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
23. 8. 2016

V reviji Nova nadaljujejo s predstavitvijo uspešnih slovenskih vinarskih družin. Na gričih Počehove, ki so na obronkih mesta Maribor, najdete vinarsko hišo Horvat. Sabina Horvat skupaj s svojim bratom nadaljuje večletno družinsko tradicijo predelovanja odlične žlahtne kapljice.

Pri Horvatovih družinska tradicija sega v davno zgodovino, saj so prejšnji rodovi vinograde obdelovali na različnih lokacijah v Halozah. Usoda pa je poskrbela, da se je z nakupom posestva v Počehovi, v neposredni bližini centra Maribora, začela pisati družinska zgodba vinogradništva Horvat.

"Zdaj se kot druga generacija ukvarjamo s to dejavnostjo na tej lokaciji že 55 let. Zelo intenzivno od leta 1985, s prvo polnitvijo buteljčnih vin," pove Sabina. "Zavedamo se, da dandanes soustvarjamo zgodovino slovenskega vinarstva. Še posebej to doživljamo, ko se udeležujemo raznih predstavitvenih dogodkov, sejmov in vinskih salonov zunaj meja Slovenije. Kvaliteto vin skoraj vsako leto dokazujemo in potrjujemo z udeležbo na mednarodnih vinskih ocenjevanjih. Predvsem v okviru revije Decanter iz Londona in AWC Vienna v Avstriji. Menim, da imamo spoštovanje do trte z vzgojo pridobljeno, okušanje delno tudi prirojeno. Je pa res, da se zmeraj učimo, ker se praktično vsak dan pogovarjamo o okusih. Tako hrane kot vina. Tako doma kot zdoma."

ZGODOVINA

Sabina je ena redkih žensk iz vinarskih vrst, ki nadaljuje zgodbo svoje družine, saj je nekoč ta poklic veljal predvsem za moške. Veliko vlogo sta pri tem imeli tudi vzgoja in odgovornost do vinske trte ter njenih sadov. "V nekem trenutku sta me očetova bolezen in bratova obveznost do vojske prikovala v vinsko klet," se spominja Sabina. In takrat se je njeno delo šele začelo.

"Včasih se rada pošalim, da v vinski kleti ali v kuhinji ne moreta biti dva chefa. Se pravi, ko eden chef odide, pride drugi. Ja, v naši družini sta ti dve vlogi zamenjani. Jaz se raje gibljem med vinskimi sodi, brat pa ustvarja za štedilnikom. Si pa mnenja in kritiko vedno izmenjava."

Z vinom se vinarji izražajo, rastejo in vedno dodajajo neko osebno noto, osebni pečat. "Če tega ne bi bilo, se s tem prav gotovo ne bi več ukvarjala." Prav zato je Sabina s svojim bratom prevzela veliko odgovornost. Vino, ki nastaja iz njihovih trt, terja nemalo znanja in sreče. Kajti vinarji so po večini veliko odvisni tudi od lege vinogradov, sestave tal in sonca. "Osnova vsakega vrhunskega vina je zdravo, lepo dozorelo grozdje. Za kakovostno grozdje pa je potrebna celoletna, skoraj bolestna skrb za vinograd in seveda – kar je najpomembnejše – vreme. Vse pa se začne z rezjo že v zimskih mesecih, kjer se zavestno odločaš, kaj želiš: kakovost ali količino. Nato spremljanje vremena in razvoja rasti, odločitve o času škropljenja, zelenih delih ... Pravzaprav govorimo o tovarni v naravi in v odvisnosti od narave. Ko pa pridelaš grozdje, želiš njegovo prvinskost in karakteristike ohraniti in ponuditi v kozarcu. Tudi v slabših letnikih se trudimo pridelati všečno in dobro vino. V tem je čar vinogradništva – vino je odvisno od letnika. Pri nas imamo več različnih belih sort vinske trte: od chardonnaya, sauvignona, sivega pinota, traminca, rumenega muškata do renskega in laškega rizlinga ter dve rdeči sorti: zweigelt in modro frankinjo. Skoraj vsako leto se odločimo tudi za pridelavo vin posebne trgatve: pozna trgatev, izbor, jagodni izbor ali ledeno vino."

DRUŽINA

Sabina je v prvi vrsti vinarka, mama in žena, ki skrbi, da na vinotoču gostijo številne ljubitelje dobre žlahtne kapljice. "Vsa naša družina je vpeta v delo, povezano tako s trto kot z vinom. So obsežna opravila, ki se jih lotimo skupaj, toda načeloma so vloge v družini porazdeljene. Ni vina brez vinograda in pri nas ne bi bilo vinogradništva, če ne bi imeli takšne podpore pri mami, ki je še zelo aktivna pri delih v vinogradu. Oče skrbi, da so dela pravočasno narejena. Je največji kritik v družini in nas takoj opozori, če nekaj ni v redu. Potem je tukaj še brat Andrej, ki rad ustvarja v kuhinji, moj mož pa največ postori za predstavitev in promocijo naših vin. Zato tudi naš glas seže v deveto vas. Otroci? Razumejo naše delo in trudimo se, da so vpeti v opravila. Moja malenkost – poskušam karakteristike grozdja ponuditi v kozarcu. Smo kot običajna družina. Se dopolnjujemo pa tudi pokritiziramo. Vedno z namenom, da smo še boljši," doda.

In res. Njihova kakovostna vina dosegajo tudi številne nagrade in priznanja. "V zadnjem desetletnem obdobju se kar vrstijo odlični vinski letniki – 2003, 2008, 2009, 2011, 2013. Tudi letnik 1997 izstopa. Upamo, da se bo ta ciklus nadaljeval. Prav gotovo se sušna in vroča poletja posledično kažejo v hitrejšem dozorevanju grozdja in septembrskih štajerskih trgatvah. Vinarji imamo raje sonce in visoke temperature kot dež in hladno vreme. Trta je rastlina sonca. Posebej slab letnik je bil 2014. Gledano tako z vidika količine kot kvalitete. Najprej nam je spomladi naredila ogromno škodo zemljemerka, čez celo leto pa tudi srnjad. Se pošalim, da imamo v naših vinogradih srne z okusom rumenega muškata. Prav gotovo se pa, kot vsi kmetovalci, najbolj bojimo toče. Videti je, da bodo z ekstremnimi temperaturnimi spremembami tudi ujme z dežjem in točo pogostejše."

POLETJE

Letošnje leto bo za Horvatove zelo dobro. "Dozorelost grozdja je bila odlična, tako vina zdaj izžarevajo svoje karakteristike. Seveda ob nekaterih že lahko uživamo, nekatera pa so še v fazi zorenja." In zdaj v poletnih mesecih družino čaka še nekaj dela v vinogradih. "Sicer nam je pozeba že zmanjšala pridelek, vendar je delo prav tako potrebno. Pa seveda tudi skrb za vino v kleti. Izzivov in idej nam ne zmanjka. Vedno znova se poraja vprašanje – kaj še lahko naredimo? Glede na to, da se trgatve na Štajerskem prestavljajo v poletni čas, pa seveda tudi priprave na najpomembnejši dogodek – spravilo pridelka."

Tekst: MIMA
Foto: Helena Kermelj

Priporočamo