Modna oblikovalca Eric Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak sta že od nekdaj ljubitelja psov. V zadnjih letih so svoj dom pri njiju našli kar trije štirinožni prijatelji, od katerih pa jima je prejšnji teden ostala le še borzojka Olga.
Pred kratkim sta namreč izgubila hrta Viktorja, ki je zbolel za rakom. "Od Viktorja smo se v ponedeljek poslovili, saj se je stanje čez vikend izjemno poslabšalo. S težavo, a nismo imeli več druge možnosti," je žalostno izkušnjo opisal Eric, ki se je pred leti s partnerjem Matjažem poslovil tudi od dalmatinke Iuno, tako da jima je zdaj ostala le še borzojka Olga.
"Olga je še z nama in je za svojih skoraj 12 let še precej mladostna. Tipično lenobna, a zadovoljna in zdrava." Eric in Matjaž sta že od otroštva ljubitelja živali, spoštovanja živih bitij in vsega, kar je ustvarila mati narava, pa sta se naučila v družinskem krogu.
Viktorja rešila smrti
"Pri hrtih naju vedno znova prevzema njihova neverjetno svojstvena energija, ki jo oddajajo. Lagala bi, če bi trdila, da naju niso najprej očarali na pogled, a ljudje ne smemo gledati zgolj z očmi. Najbrž se nikdar ne bi odločila za življenje s hrtom, če nama ta bitja značajsko ne bi ustrezala," pove Eric.
Prvega hrta Viktorja sta posvojila leta 2006 iz Irske, tri leta pred tem pa sta v svoj dom sprejela tudi dalmatinko Iuno. Čeprav so jima njuni 'hrtji' prijatelji iz Irske in Italije izbiro tega, takrat psihično povsem uničenega bitja več mesecev močno odsvetovali, je bila njuna odločitev dokončna.
"Želela sva mu pomagati in mu pokazati pozitivno plat življenja. Prijatelji pravijo, da nama je odlično uspelo in da je njegova rehabilitacija pravi čudež. Zahvala gre nedvomno tudi 'terapevtki' Iuno.
Iz pasje ruševine je Viktor zrasel v komunikativno bitje, v na trenutke egoističnega, nagajivega hrtolinca, ki pa je bil v določenih okoliščinah še vedno nekoliko plašen. Saj veste – sence preteklosti ostanejo." Nazadnje se jima je pridružila tudi borzojka oziroma ruska hrtica Olga, ki je še edini psiček od njune trojice.
Po naravi so leni
Ker je pasma hrtov precej specifična, nas je seveda zanimalo, v čem modna strokovnjaka vidita njihov čar.
"Hrti so izvorno lovski psi, a njihova glavna orodja so vid, sluh in telesna zgradba, ki jim omogoča doseganje izjemnih hitrosti v teku. Osebno jih vidiva kot idealne pasje prijatelje tistih ljudi, ki si želijo nežnega, ljubeznivega, umirjenega in močno navezanega bitja. Čeprav so hrti hitri psi in jih vsi povezujemo s tekom, večina odraslih psov ne potrebuje neskončnih divjanj, saj so po naravi leni. Ko je njihova dnevna doza izpolnjena, vidijo pred seboj le še posteljo in lenarjenje. In seveda crkljanje. Hrti niso vsiljivi, redko lajajo ter so običajno zelo čista bitja," jih opiše Eric in doda, da so prevzeli najboljše lastnosti psov in mačk ter da so inteligentna bitja, a ubogljiva, če določena človeška zahteva ustreza njihovemu počutju, vsekakor pa niso trmasti.
"Če človeški ukaz dojamejo kot nekaj koristnega oziroma pozitivnega, je izpolnitev želje zagotovljena. Če jim nekaj ni všeč, pa bodo vztrajali pri svojem. Komunikacija med hrtom in človekom je pozitivna, ko gre za dialog. Hrti redko privolijo v podrejenost, z dialogi pa se preprosto in daleč pride. Najin Viktor je bil na trenutke pravi robot, spet drugič pa pravi egoist."
Kruha in iger
Nekatere pasme hrtov so uporabljene kot sredstvo zabave, predvsem za tekaške dirke, ki jih prirejajo v Veliki Britaniji, na Irskem, v ZDA in drugje. Pse nemalokrat zlorabljajo, po nekaj letih, ko odslužijo svoj dolg, pa tudi ubijejo.
"Vse za zabavo človeka – kaj vse človeku pomeni denar. Na razumite napak, nič ni narobe z bistvom tekaškega tekmovanja. Hrti uživajo v teku, to je njihova izjemnost. Tragedija je v tem, da za mnogo psov ni ustrezno poskrbljeno takrat, ko ne sijejo v soju žarometov. Številni živijo v nehumanih razmerah, v dobro večje eksplozivnosti in hitrosti so treningi lahko prenaporni in podkrepljeni s 'trdimi drogami'.
Seveda obstajajo med ljudmi izjeme. Nekateri uživajo v delu znotraj tekaške industrije, a hkrati s svojimi hrti ravnajo humano in z ljubeznijo ter naredijo vse, da lahko njihovi tekači nazadnje uživajo svoj pokoj – pa naj bodo še skoraj mladiči ali pa že pravi veterani. Skupaj s takšnimi ljudmi lahko društva za pomoč hrtom gradimo tudi na preventivi in upamo na postopno izboljšanje razmer v prihodnje."
