Na koncertu na Letnem vadbišču Ilirija so se od slovenskih oboževalcev poslovili trije člani legendarne skupine Bijelo dugme, katerih glasba še danes odmeva tako med mladimi kot nekoliko starejšimi generacijami.
Glasbenik Goran Bregović je bil že na samem začetku razpet med tremi državami nekdanje Jugoslavije. Njegov oče, polkovnik Franjo Bregović, je bil Hrvat, mama Borka pa Srbkinja. Starša sta se še pred Goranovim rojstvom preselila v Sarajevo, kjer je oče učil na vojaški šoli, mati pa je delala kot knjigovodja. Goran je odraščal z glasbo, nekaj časa je igral violino v glasbeni šoli, vendar so ga zaradi pomanjkanja talenta kmalu postavili na cesto. Kmalu je ugotovil, da so med dekleti najbolj priljubljeni rokerji. Mati mu je zato v mladosti kupila kitaro, s katero se je kmalu po vstopu v srednjo šolo pridružil skupini Izohipse. Starša sta se pri njegovih 10 letih ločila, tudi zaradi Franjeve odvisnosti od alkohola. Ko je Goran dopolnil 16 let, se je Borka preselila, Goran pa je ostal sam v Sarajevu, kjer je moral že v zgodnji mladosti poskrbeti sam zase. Tako se je začel preživljati z igranjem folk glasbe, gradbeništvom in prodajo časopisov. Dve leti pozneje pa ga je Željko Bebek povabil k igranju baskitare v skupini Kodeksi, kmalu zatem pa se je začela pisati glasbena pot danes legendarne skupine Bijelo dugme. Že takrat se je Goran zavedal, da v življenju ne bo učil filozofije, ki jo je študiral, temveč bo postal glasbenik. "Najbolj sem užival na začetku, najlepši so bili začetki. Užival sem tudi v drugem začetku, ko sem se po vojni znašel v Parizu."
Najraje zaigra pred domačimi ljudmi, saj ve, da jim njegova glasba nekaj pomeni. Rad igra pesmi, ki jih ljudje prepoznajo in prepevajo skupaj z njim.
"Pred leti smo imeli tri koncerte v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Ker sem bil ravno na turneji, sem se tja vračal iz Koreje in na vseh letališčih sem srečeval ljudi, ki so potovali na naše koncerte," ponosno razloži Goran, ki je vesel, da njihovi poslušalci med nastopi pozabijo na narodnost in preteklo vojno. Začetki skupine Bijelo dugme segajo v Sarajevo. "Sarajevo ni več ime mesta, temveč metafora za svet, kjer si ljudje med seboj pomagajo, kjer si še danes sosedje izposojajo sladkor," pripoveduje. Danes je razpet med Beogradom in Parizom, kjer živi njegova družina. "Pariz je zame najlepše mesto na zemeljski krogli. Tam rad živim, ampak vse, kar me zanima, je v Beogradu in okolici," je nekoč dejal Goran, ki je sicer tudi očka Emi, Uni in Lulu, ki jih ima skupaj z ženo Dženano, ter nekaj let starejši Željki iz prve zveze. Ona je tudi poskrbela, da je že dedek.
