Hrvaški pevec Goran Karan je tipičen Dalmatinec, ki včasih na splitskih plažah v kopalkah igra picigin, spet druge dni pa prepeva v duetu z največjimi zvezdnicami. Večni šaljivec s čudovitim glasom, ki lahko s svojimi baladami iz naših oči izvabi tudi solze. S svojim petjem je v jok spravil celo Severino.
Vaša popularnost je presegla hrvaško mejo in se razrasla tudi v sosednje države. Kakšni so vaši spomini na nastope v Sloveniji?
Spominjam se čudovitega pripetljaja iz Ljubljane, in to še preden sem postal znan. Imel sem le malo denarja, ko sem se pripeljal v Ljubljano, vzel sem kitaro in zaigral na Tromostovju. Igral sem kakšno uro in pol, za tem sem odšel v poceni hotel in naslednji dan z vlakom odšel nazaj v Linz.
Zakaj mislite, da je Slovencem dalmatinska glasba tako ljuba?
Mi imamo srečo, saj prihajamo z morja, in kadar začnemo prepevati, se ljudje spomnijo svojih ljubezenskih dogodivščin. Prebudijo se dalmatinski elementi, kot so skala, sonce in morje, ljudje se zaljubijo. Glasbena podlaga te ljubezni pa postane dalmatinska glasba. S tem ko prepevamo o morju, prevzamemo štafetno palico teh elementov in njihovo izročilo prenesemo tudi v zimski mraz. Imeli smo več sreče kot pameti!
In ko smo že pri zimskem mrazu, kako pa Dalmatinci prenašate mrzle mesece?
Predvčerajšnjim sem bil na morju. Nismo se ravno kopali, saj je bila oseka prevelika. Šel sem malo v morje, vendar ni bilo hladno, imelo je 14 stopinj.
Kljub temu pa vam je ljubše poletje?
Seveda, vendar ko enkrat prideš v moja leta, prenehaš izbirat. Kar je, je, kar se znajde na mizi, to poješ! Bil sem že v državah, kjer je vedno toplo, vendar sem pogrešal raznolikost, letne čase.
Vašo zadnjo pesem Sta je svit ste posneli v duetu s pevko Severino. Zakaj ste se odločili za ta korak?
Skladba najavlja muzikal Naša bila štorija, pod njo pa sva se podpisala skupaj z Nenom Ninčevićem. Kar sedem let sva delala ta muzikal! Severina je odlično odpela in zelo sem srečen! Poleg tega so pri preostalih pesmih sodelovali še Danijela, Tedi Spalato, Giuliano. Čudovita zgodba in dve uri fantastične glasbe!
Zveni kot zelo dolgotrajen projekt.
Za teh 16 pesmi smo potrebovali 272 remiksov. To je tako, kot bi napravil kosilo z hladno in toplo predjedjo, juho, glavno jed, solato, sladico ... vse skupaj skuhaš in vržeš. Tako narediš 272-krat, da bi bilo 273. vse tako, kot je treba.
Vendar pa to ni vaš prvi muzikal, temveč ste številne uspešnice zapeli že v prejšnjih desetletjih.
To sem delal dolgo časa, v zgodnjem 14. stoletju. Hecam se! V sredini devetdesetih let sem nastopal na albumu Sarajevski krug, kjer sem odigral glavno moško vlogo. To je bil prvenec skupine Big Blue, s katero sem včasih prepeval. Konec devetdesetih sem nastopal v muzikalu Rock it v dunajskem teatru Ronacher, ki je bil kot sestavljanka osmih najbolj popularnih muzikalov konca 1960, vse od Briljantine pa do muzikala Hair.
Ljudje pa si vas niso zapolnili le po čudovitem glasu, temveč tudi po dolgi pričeski, ki je vaš zaščitni znak. Vas moti medijska pozornost in bliskavice paparacev?
Veste, jaz sem v starostni in spolni skupini, kjer je težka bitka za medijsko pozornost. Ženske so izpostavljene pozornosti, kjer ne obstaja nikakršna diskretnost. Si prisoten, vendar lahko dobiš negativni prizvok. Tako kot ti mladi ljudje, ki niti nimajo časa, da popolnoma razvijejo svojo osebnost, pa se že pojavljajo v resničnostnih šovih, da bi postali slavni. Pa daj, človek božji! Tudi Mick Jagger ni postal slaven v 30 dneh! Resnično!
Vendar vas ne zasledimo pogosto na naslovnicah revij.
Ohranjam svojo zasebnost. Po drugi strani pa lahko tak ostanem zaradi Splita, ki je sam po sebi zvezda. Tam lahko vidiš svetovne prvake, vse vrste ljudi. Rad igram tradicionalno splitsko igro z žogo, imenovano picigin, kjer lahko moški moje starosti izpolni vse svoje želje po razkazovanju. V kopalkah!
Ste nepoboljšljivi šaljivec. Pa tudi svoje delo jemljete s tako lahkotnostjo?
Svojo zabavo jemljem izredno resno. Moj poklic je moja zabava. Če meni nekaj ni zabavno, se bom osebno potrudil, da nikomur ne bo.
NIKA ARSOVSKI
