Jan Plestenjak: ''Pustil ti bom sanje''

Dobila sva se v enem od ljubljanskih hotelov, bil je najin tretji intervju. Po dveh poljubih na lice, ki jih ob srečanju nikoli ne pozabi dati, sva se udobno namestila na oblazinjene stole, in bolj ko sem ga opazovala, bolj se mi je dozdevalo, da je drugačen. Nekaj je bilo na laseh. Da sivi, to vem, in tega se niti ne trudi skrivati … Nekaj drugega mi ni 'štimalo' … Aha, manj skodrane lase je imel, zato so delovali daljši.

Rekel je, da so kodri stvar narave; ko je več vlage, jih ima več in nasprotno. Brado je imel tisti dan daljšo kot takrat, ko sva se zadnjič videla, srajco odpeto za tri gumbe. Kaj je pil … priznam, ne spomnim se. Ker mi je pogled uhajal drugam.

Story: Vrnili ste se z otoka Visa. Sliši se dobro, dokler človek ne izve, da ste šli tja delat …

Ja, zelo delavno je bilo. Enkrat samkrat sem se uspel kopati v morju. Ponoči ...

Story: Ponoči zato, ker ste se skrili pred zvedavimi očmi?

Ne. Zato, ker smo do večera snemali.

Story: Kolikšna je sploh vaša letošnja bilanca, če govoriva o kopanju v morju?

To je bilo zame drugič letos. Enkrat pred tem sem se šel ponoči kopat v Strunjan.

Story: Na Visu ste snemali videospot za pesem Pustil ti bom sanje. Zakaj prav Vis?

Do te odločitve je prišlo zelo spontano. Idejo je dal režiser videospota Gonzo (priznani zagrebški režiser, ki je Janu delal že spot za pesem Si ok?, op. p.), ne da bi vedel, da jaz na Vis hodim že od otroštva. Seveda sem bil takoj za.

Story: Na Visu imate družinski vikend, če se ne motim …

Ja, in tam so zame spravljeni eni najlepših spominov, kar jih imam. Ta lokacija je povezana tudi s pokojnim očetom; največ časa smo skupaj preživeli prav na Visu. Tu so se rojevale tudi moje najstniške sanje … Pri 15., 16. letih sem bil tam z dvema prijateljema in smo sanjali, kako bi osvojili kakšno punco, kako bi postali slavni …

Story: Slavni zato, da bi uresničili predvsem tiste prve sanje – da bi osvojili punce?

Ja, saj veš, mi smo bili tam eni revčki. (nasmeh)

Story: Niste bili samozavestni, ko je šlo za prvi korak?

Ah, kje pa … Mah, kje … To je bilo vse grozljivo štorasto. Ko si nesamozavesten, nesi­guren vase. In mogoče je bila to potem tudi neke vrste kompenzacija, da sem šel v šovbiznis. To zna biti eden od razlogov, da greš in si 'nabildaš' samozavest.

Story: Aha, se pravi, da ste tudi vi 'pokasirali' zavrnitev od ženske?

Oh, velikokrat, saj to še danes kdaj …

Story: Res?

Seveda.

Story: Ste kot petnajstletnik sanjali o starejših puncah, dvajsetletnicah recimo?

Ja, normalno.

Story: Danes bi se vam zdelo pa slabo, če bi vam kdo predlagal: 'No, pa zdaj sanjaj o pet let starejši'?

Ne, sploh ne. Jaz mislim da ženska - tako kot moški - z modrostjo pridobiva tudi privlačnost. In prej se mi zgodi, da vidim kakšno zelo lepo punco, staro 23, 24 let, pa ne izžareva neke izkušnje, neke zgodbe in mi prav zato deluje neprivlačno. Pri ženski, ki je stara 35, 40 let, pa mogoče na prvo žogo res ne rečeš, da je ravno lepotica, ampak čutiš, da ima nekaj v sebi.

Story: Vas še privlači ženska, ki je samostojna in ki vam lahko v vsakem trenutku reče 'Jan, spelji se, ne rabim te'?

To mi je super, ja. Jaz mislim, da če si v odnosu v vlogi učitelja, del erotike izgine. Oba morata rasti in se učiti drug od drugega.

Story: Če se vrneva k spominom z Visa … S počitnicami na morju in mladostjo je velikokrat povezana tudi prva intimnejša izkušnja z nasprotnim spolom. Se je na Visu zgodil vaš prvi poljub?

Ja, v bistvu ja.

Story: O čem sploh govori pesem Pustil ti bom sanje? Gre za tretji singel z vašega zadnje­ga albuma Klasika.

Besedilo govori o tem, da sem s punco, ki je mlajša od mene in ima občutek, da je v življenju še vse pred njo. Da mora še vse doseči, poizkusiti … Jaz - govorim o  besedilu - pa sem neke stvari v karieri že dosegel in se zavedam, da je ta zaljubljenost, ta ljubezen med nama, pravzaprav najbolj čarobna in največ, kar se lahko zgodi. Zato jo znam drugače ceniti kot ona, ki še čaka, da se ji veliko zgodi. Tega, kar čutim, ji seveda ne morem dopovedati, saj mora človek sam priti do spoznanj. Zato ji rečem: ''Pustil ti bom sanje, pleši vse do zvezd.'' Dovolim ji, da gre svojo pot, jaz pa sem srečen, ker sem se za trenutek spet počutil prvinsko, mladostno.

Story: Bi se tudi v resničnem življenju v tem smislu radi počutili mlajšega?

Ko si zaljubljen, je ta norost super. In to zadušiti je res škoda, skoraj že greh.

Story: Ampak prvič, ko sva se srečala, ste mi rekli, da vam je včasih žal, ker preveč  racionalno vstopate v emocionalne zgodbe …

Ja, ampak vseeno verjamem, da ko se zgodi tista res prava kemija, emocije zagotovo pridejo v prvi plan. Je pa seveda z leti to težje, ker veš več stvari, vidiš več problemov in ker je manj fascinacij na prvo žogo. Ko sem bil mlad, me je fasciniralo že to, da je bila punca videti super, in bilo je dovolj, da sem se zaljubil. Zdaj pa pač ni več tako. Zdaj mora biti še nekaj drugega.

Story: Vizualna privlačnost plus značajska sinergija ali kako bi temu rekla?

Seveda … Mislim, kaj pa vem … Jaz glede tega ne morem biti pameten, ker če pri 36 letih nisem v nekem 'paketu', bi bilo mogoče neokusno, da nekaj modrujem na to temo.

Story: Se kdaj vprašate, ali je res taka umetnost dobiti pravega partnerja zase ali sem samo jaz tako zahteven?

Ali pa nemogoč?

Story: Niste prišli do odgovora?

Ah, kje pa … Ampak verjamem, da se kemija zgodi vsakemu.

Story: Ali lahko ta tretji singel razumemo kot avtobiografski?

V določenih trenutkih je lahko tudi avtobio­grafski, ja. Ni zdaj točno vsa ta zgodba avtobiografska, ampak neke določene izseke sem pa res doživljal.

Story: Kdaj ste nazadnje čutili, da sta bila z neko žensko v tako različnih položajih, kot jih opisujete v pesmi?

Nazadnje mogoče pred nekaj leti … Enostavno začutiš, da ta oseba ni pripravljena v enaki meri na toliko kot ti. Da isti trenutek dojemaš drugače.

Story: Lahko rečete, da ste se kdaj delali norca iz čustev? Svojih ali iz čustev drugih.

Namerno ne, je pa mogoče kdaj tako izpadlo.

Story: V besedilu omenjate razliko v količini in pestrosti izkušenj med dvema. Katero veliko spoznanje je vam prinesla izkušenost?

To, da dokler v svoji karieri ne dosežeš nekih sanj, ne moreš vedeti, da so dosežene sanje v karieri v bistvu zelo malo v primerjavi z medčloveškimi odnosi. Dokler jih ne dosežeš, jih vidiš kot neki vrh, ko jih, pa spoznaš, da ni tako. In kolikor je to po eni strani grenko spoznanje, je po drugi strani hkrati razkritje vrednot, ki so resnično najpomembnejše. Vrednot, ki jih imamo kot otroci, potem pa jih izgubimo, ker je sistem narejen tako, da moraš biti uspešen. S to borbo pozabljamo na stvari, zaradi katerih smo sploh na svetu.

Story: Kdaj to najbolj spoznavate na lastni koži?

Jaz to spoznavam iz dneva v dan bolj, ko sem imel svoje karierne sanje, sem bil pa verjetno zelo slep za to.

Story: Lahko rečete, da za srečo v odnosih  postajate dovzetni, ker na tem področju čutite praznino?

Lahko rečem, da je vrednost nekega uspeha v poslu zame zdaj bistveno manjša, kot je bila pred leti.

Story: O čem sanjate zdaj?

O tem, da bi bil tako moder, da bi bil izpolnjen in srečen že s tem, da sem tukaj.

Story: Verjamete, da ste lahko srečni in izpolnjeni v ednini?

Jaz mislim, da če nisi v ednini, tudi v dvojini ne boš.

Story: Se vam kdaj zgodi, da ste pri pristopu k ženski malo otročji?

Ma, jaz sem vedno malo tak, veš … Če bi nas videla v studiu, ko snemamo, ali pa na turneji - mi smo res otročji. Moje mnenje je, da človek pri stvareh, ki so neskalkulirane - in to so  v mojem primeru ljubezen, glasba, nastop na odru - postane tak, kot je bil kot otrok. Stvari, pri katerih sem povsem neposreden, prvinski, zagotovo doživljam z otroškimi očmi.

Story: Torej se zna zgoditi, da vas kakšna ženska spravi v zadrego? Kot otroka, ki samo pogleda navzdol in zardi …

Mene v zadrego spravi veliko stvari, verjemi mi …

Story: Pa ne Jana Plestenjaka?! Ste se kdaj vprašali, s čim ste si ustvarili to 'famo' o sebi?

Velikokrat. In ne verjamem, da sem si jo sam ustvaril. To je …

Story: Medijski produkt?

Ja. Ta javna podoba, da sem zaželen, pa latino, pa …

Story: … 'lover' …

Ja. Ampak jaz sem v zadregi, ko se to go­vori. Po drugi strani se mi zdi pa brezveze to negirati. Jaz nisem to, jaz nisem to … Malo me moti, ker so s to iluzijo, s tem mitom, včasih podzavestno malo obremenjeni celo moji dolgoletni prijatelji.

Story: Kako se to kaže, kako to čutite?

Da 'zajebancijo', ki je med nami, ne doje­majo, kot da smo prijatelji, ki se neškodljivo 'zezajo', ampak kot ''aha, on je zdaj neka zvezda in nas zafrkava''. Jaz pa vse to dojemam enako kot takrat, ko smo bili še mulci!

Story: Vam je kdaj v breme, da vas punce gledajo skozi predstavo 'Jan je osvajalec, Jan je dober ljubimec', ne da bi vam sploh dovolile, da se jim predstavite kot človek iz mesa in krvi?

Ja, seveda, vedno je ta obremenitev. Vedno je neka ta medijska podoba, in to ne samo v intimnem, ampak tudi v drugih odnosih. Ampak jaz se ne trudim več dokazovati, da sem čisto normalen, navaden, tako kot vsi, ker mi je brezveze. Ker ljudem ne moreš izbrisati iz glave nekaj, kar 17 let gledajo, berejo …

Story: Si kdaj rečete, da bi bilo ravno zato dobro, da bi spoznali dekle iz tujine, ki bi bilo neobremenjeno s tem, kdo ste, kaj ste?

'Fajn' bi bilo, da to ne bi bila obremenitev. Da bi to ljudje dojemali kot del mojega posla.

Story: Zaradi medijskega pritiska še vedno želite svoja dekleta zaščititi pred očmi javnosti?

Ja. Ker se potem začnejo neki pritiski, ki nehote vplivajo tudi na vezo. Ne moreš reči 'ja, saj mi je vseeno'.

Story: Meni se zdi, da medije zanimate ravno zato, ker je o vas toliko skritega … To vleče …

Jaz vedno berem 'Jan je skrivnosten' … Kaj sem skrivnosten? Mogoče sem pa dolgočasen. Mogoče sem pa samo dolgočasen in sploh nisem skrivnosten … (smeh)

Story: No, pa preveriva, če si res ne zaslužite pridevnika skrivnosten - imate trenutno punco?

Ne.

Story: Nazadnje, ko sva klepetala, ste mi rekli, da sanjate o dopustu na Sardiniji. Iz tega potem, kot vem, ni bilo nič. Zdaj bojda sanjate o Toskani …

Ja, in srčno upam, da bom še ta mesec uspel iti. Za en teden … Samo da nekam grem, nekam, kjer me nihče ne pozna. Da se malo 'skuliram' in da me ne fotografirajo s telefoni.

Story: Čutite to kot breme?

Ja.

Story: Lahko rečete, da se skrivate za očali?

Ja, se.

Story: Na Visu je bila zdaj tudi vaša mama Dora. Vam kdaj reče, da bi rada imela vaše vnuke?

Oh, seveda bi rada, ampak …

Story: Bi to radi tudi vi?

Dve, tri leta nazaj sem imel obdobje, ko sem si zelo želel, zdaj v tem trenutku pa nekako nimam te želje. Ampak mislim, da to pride in gre in spet pride … Ko se vse poklopi, se bo to zgodilo. Verjetno.

Na Vis ga vežejo lepi spomini

Proti Visu sta se Jan in fotograf Primož Predalič, avtor fotografije, ki krasi ovitek najnovejšega Janovega albuma, odpravila zadnji avgustovski torek. V Splitu pred trajektom ju je pričakal režiser Gonzo z ekipo iz Zagreba, vključno z maskerko Majo.

Prve kadre so posneli že na trajektu, sledili so jim kadri na plažah, med zidovi … in tudi na svetilniku. Da so se s čolnom lahko odpeljali do največjega svetilnika na Visu in tam posneli dva kadra, jim je prek poznanstev omogočila vodja restavracije Neve, ki je zadnji, tretji snemalni dan tudi stopila pred kamero. V nobenem kadru z Janom ne nastopata skupaj. Ni objemov, dotikov, je samo slovo. Ekipa je spala v apartmaju, Jan pa pri mami v njihovem tamkajšnjem družinskem stanovanju.

Povabilo je sprejela v restavraciji

V videospotu za singel Pustil ti bom sanje nastopa tudi simpatična blondinka. Vas zanima, kje jo je našel? ''To je bilo pa popolnoma naključno. Mi smo na Visu že dva dni snemali video, in ko smo šli zvečer v restavracijo nekaj pojest, se je zgodilo. To restavracijo vodi Neve, Nevenka uradno, s katero se poznava že dolgo. No, in na tej večerji jo je režiser Gonzo vprašal, če bi bila ona jutri v našem spotu.

Rekla je: 'Ja, pa bom,' in bili smo zmenjeni. Prvotno ženskega lika sicer ni bilo v scenariju.'' V 25. Janovem videospotu tako ne bo nastopala ne manekenka ne fotomodel ne igralka, pač pa Neve iz restavracije.

O mami Dori: Ni razumel, kako ji ni dolgčas

• Story: Obstaja kakšna stvar, ki je v času, ko ste bili še mulec, pri svojih starših niste razumeli, zdaj, ko prihajate v njihova takratna leta, pa jo čedalje bolj?

Oh, zagotovo, saj si čedalje bolj podoben svojim staršem.

• Story:  Kje vidite največjo podobnost med vama z mamo?

Včasih nisem razumel, kako ji ni dolgčas, če je nekje sama; recimo, da je bila en mesec na Visu. Zdaj pa vidim, da če si 'zbalansiran' v glavi, ti je lahko zelo lepo, tudi če si sam. Če se počutiš kot del narave …

Maja Susman

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del