Hrvaška igralka, scenaristka in trenutno predvsem kolumnistka Jelena Veljača, ki jo večina pozna iz hrvaških žajfnic Vila Marija in Ljubezen v prepovedanem položaju, se vztrajno uveljavlja v hrvaškem kolumnističnem in pisateljskem svetu.
Diplomirano igralko je nenehna pozornost medijev skoraj dobesedno izrinila iz igralske kariere. Ko je zaslovela s prvimi vlogami v žajfnicah, je kmalu občutila negativno stran medijske izpostavljenosti. Zato je ponudbo za pisanje scenarija za telenovelo Navadni ljudje (Obični ljudi) brez odlašanja sprejela. Vendar so kmalu sledili očitki javnosti, da je dobila priložnost samo zato, ker je bila takrat v zvezi z Romanom Majetićem. Tako se je Jelena zaradi zlobnih jezikov medijev odločila opustiti igralsko kariero in se podati v pisateljske vode.
Story: Kaj je Jelena Veljača: igralka, scenaristka ali kolumnistka?
Trenutno kolumnistka, ampak nikoli se ne ve.
Story: Kako se je začela vaša kariera pisanja scenarijev?
S pogumnim, da ne rečem norim skokom v neznano. Ko danes pomislim, da sem sama napisala 180 epizod ene serije, še vedno ne morem verjeti, da je to res. Zagotovo se ne bi nikoli več spustila v kaj podobnega. Mislim, da je bolje, če pri tako velikem projektu dela ekipa ljudi. Po Navadnih ljudeh so bili Ratkajevi logično nadaljevanje in zame velik izziv.
Story: Zakaj ste se odločili, da boste postali scenaristka?
Ni šlo za neko racionalno odločitev. Pisala sem že od nekdaj, vendar le krajše
stvari. Ko se mi je ponudila priložnost za pisanje scenarija za Navadne ljudi, sem jo seveda sprejela brez premlevanja.
Story: Ste diplomirana igralka. Kako vam je to prišlo prav pri pisanju scenarijev?
Igralci, ki so delali z mojimi besedili, so mi pogosto rekli, da so jim moji dialogi všeč in da dobro tečejo. Mogoče je to moja prednost, da vem, kako težko je dobro zaigrati zapisan pogovor.
Story: Izjavili ste, da ste se zaradi medijev odločili končati igralsko kariero. Lahko kaj več poveste o tem?
Šlo je za splet okoliščin. Vedno sta me zanimali tako književnost kot igra, vendar je medijska izpostavljenost, ki me je doletela po seriji Villa Marija in Ljubezen v prepovedanem položaju (Ljubavi u zaleđu), postala neznosna. Majhen premor od igranja se je tako spremenil v ogromen preskok v scenaristično kariero.
Story: Pogrešate igranje?
Včasih, še posebej ko si ogledam kakšno odlično gledališko predstavo.
Story: Kako gledate na svojo kariero igranja v telenovelah?
To je bila zame zanimiva izkušnja, ker sem se naučila veliko o televizijski produkciji, delu s kamero, scenarijem in podobno. Edina stvar, ki jo zamerim žajfnicam, je prej omenjena medijska izpostavljenost, ki mlade igralce postavlja v središče pozornosti, pa če to želijo ali ne.
Story: Večina vaših kolumn je o odnosih med žensko in moškim. Kako to?
Večina ženskih kolumnistk pravzaprav piše o teh odnosih. Jaz pišem predvsem o ženskah in njihovem položaju v naši družbi in popolnoma logično je, da pišem o njihovem odnosu z moškimi. Ne nujno samo o njihovih možeh ali ljubimcih, ampak tudi o očetih, šefih ... Vendar so moj največji navdih ženske.
Story: Kako poteka vaše življenje, ko pišete? Se zaprete v stanovanje in vas več dni ni ven?
Odvisno od rokov in količine dela. Po navadi pišem v podobnem ritmu kot drugi ljudje, ki hodijo v službe, se pravi osem ur na dan. Edina prednost je, da si sama določam ritem in delovni čas. Seveda pa se včasih pisanje zavleče globoko v noč, ko moram loviti roke. Čeprav je prav takrat morda tudi najlažje delati, saj ne zvonijo telefoni, nihče te ne vabi na kavo in ni stvari, zaradi katere bi mislil, da kaj zamujaš.
Story: Črpate ideje za svoje pisanje iz lastnega življenja ali se večinoma zatečete k domišljiji?
Oboje. V kolumnah izhajam od najbolj globokih izkušenj, ki jih potem pretvorim v fikcijo, oziroma poskušam iz neke osebne težave priti do generalne, s katero se bo lahko poistovetila večina žensk. In to je zame največji kompliment. Pri serijah pa je večinoma šlo za domišljijo, saj po nekaj epizodah značaji zaživijo kar sami od sebe. Čeprav včasih, ko gledam serijo, v določenih likih prepoznam svoje prijateljice, mami in seveda tudi sebe.
Story: Imate občutek, da so ljudje mislili, da ste tudi v zasebnem življenju kot Dora, ki ste jo igrali v Villi Mariji?
Ne več, hvala bogu. Ampak moram priznati, da so ljudje velikokrat mislili, da sem res takšna tudi zasebno.
Story: Kako se spopadate z govoricami, da vam je kot scenaristki uspelo le zaradi tega, ker ste bili takrat v zvezi z Romanom Majetićem?
Slabo. Na srečo je teh govoric vse manj.
Story: Vas nesramni komentarji prizadenejo?
Odvisno od tega, kakšen dan imam.
Story: S čim se ukvarjate trenutno?
Promoviram zbirko kolumn Mama vam je ves čas lagala (Mama vam je cijelo vrijeme lagala), ki bo, upam da kmalu, dosegljiva tudi v Sloveniji. Sicer pa sem zaposlena z dvema novima projektoma. Hkrati pišem scenarij za film in roman.
Meta Kač
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
