Življenje dobitnice dveh olimpijskih odličij, brona in zlata leta 2012 v Londonu, je v športnem pokoju razumljivo drugačno, pa vendar se strast do borilne veščine še zdaleč ni ohladila. Nekoč smo za judoistko močno stiskali pesti, zdaj to počne ona – za nadobudni športni podmladek pod svojim okriljem.
Urške neštete ure treninga niso utrudile, o športu še zdaj govori z nasmeškom, tako entuziastično kot pred nekaj leti: »Še vedno sem zelo aktivna! Zdaj treniram mlajše generacije – na lanskoletne olimpijske igre sem kot spremstvo odšla z moško člansko ekipo, dneve že ob 6 zjutraj začenjam s treningom v telovadnici.« Bujenje ob petih zjutraj je tako še vedno na urniku, spremenilo se je le to, da ima poleg športa na voljo zanimanje še za ostale stvari. In to je eksperimentiranje v družbi kuhalnice in predpasnika.
Urškini dnevi se začenjajo ob petih zjutraj in zaključujejo ob petih popoldne, večeri pa so posvečeni času za najbližje.
Njena največja kulinarična pregreška je čokolada in sladke dobrote nasploh. Že v časih, ko je aktivno tekmovala, je uživala v peki slaščic: »Vedno sem pekla ravno takrat, ko se je bližalo tekmovanje in sem morala hujšati. Tako sem morala vse piškote razdeliti,« v smehu pripoveduje Žolnirjeva in priznava, da mora zdaj še posebej paziti na prehrano, sicer pa več kot uživa v pripravi glavnih obrokov za celo družino: »V času intenzivnih treningov sem lahko pojedla vse, kar mi je srce poželelo. Zdaj pa se te 'pregreške' začenjajo čisto preveč hitro odražati na telesu...«
N.D.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču