Ellen DeGeneres je pred dnevi, sredi svojega rednega televizijskega šova, najavila, da sta se z ženo Portio de Rossi odločili, da bosta svojo družino razširili za še enega člana, t.j. malčka, ki je ta hip star že devet tednov!
A Ellen bi ne bila Ellen, če bi novica ne vsebovala elementa presenečenja.
Malček seveda ni otrok, ki bi se plazil, jokal, pripadal človeški vrsti in se hranil na flaško, temveč gre za prisrčnega, komaj dva meseca starega psička, ki sta mu dali ime Kid (kar v prevodu pomeni: Otrok!).
Za njegovo nenavadno ime se javnost lahko zahvali radovednim novinarjem, ki so Ellen in Portio neumorno izpraševali o tem, kdaj si bosta omislili otroka.
»Te govorice so v zraku od nekdaj. 'Kdaj bosta s Portio imeli otroka?'«, je Ellen v oddaji povedala v smehu. »No, zdaj jim lahko zaprem usta s stavkom, da ga zdaj že imava!«
Pritisk družbe na ženske brez otrok!
A medtem ko se Ellen na račun SVOJE odločitve lahko heca v svojem šovu, pa je tam zunaj, v belem svetu, na tisoče in tisoče žensk, na katere družba (tako bližnji kot popolni neznanci, pa tudi mediji in včasih tudi stroka) neprestano pritiska, da je malodane 'njihova dolžnost' in se 'od njih pričakuje', da se bodo kot ženske določene starosti odločile za snovanje družine.
In ti pritiski, ki so v družbi prisotni praktično od nekdaj, ne jenjajo niti v luči podatkov, ki kažejo, da je dandanes vse več žensk, ki živijo življenje brez otrok. V ZDA je danes takšnih žensk že skoraj polovica, ali bolj natančno: 47,6% žensk, ki so stare med 15 in 44 let (torej v predvidoma rodni dobi), nima otrok, kar je najvišji zaznani odstotek od leta 1976, ko so v ZDA pričeli to 'stanje' meriti. In čeprav bodo nekatere od teh žensk morda v prihajajočih letih morda še imele otroke, pa že trenutno izmerjeno stanje kaže, da vsekakor gre za populacijo, ki je ne gre spregledati, še manj pa je podcenjevati.
A prav slednje žal ostaja pereč problem. Čeprav je žensk brez otrok vse več, jih družba ne preneha obsojati, kritizirati ali celo pomilovati. In to navkljub temu, da pričevanja teh žensk in vse številčnejše raziskave na vzorcu te populacije kažejo, da ženske, ki se odločijo, da ne bodo imele otrok, v resnici niso nič bolj sebične od njihovih vrstnic, ki so že mamice, še manj pa to pomeni, da ne marajo otrok. Nasprotno. Te ženske imajo pogosto otroke zelo rade in so pripravljene za njihovo blagostanje (tudi če ti niso biološko njihovi) žrtvovati veliko svoje energije in časa. Stereotipne obsodbe in pomilovanja zato vsekakor niso na mestu. Te ženske so si zgolj vzele pravico, ki nam je (bila z iznajdbo zanesljive kontracepcije) dana (pa če se tega zavedamo ali ne), da se same odločijo, ali bodo živele življenje z ali brez lastnih bioloških otrok. Je to v svetu, ki je že presegel alarmantnih 7 milijard prebivalcev, tako težko razumeti?
Pavšalne obsodbe žensk, ki na vsiljivo vprašanje: »Pa ti? Imaš kaj otrok?« odgovorijo: »Ne, nimam otrok!«, pa so lahko tudi naravnost krute, ko so naperjene v ženske, ki si želijo imeti svoje otroke, a jih nimajo ali jih ne bodo imele zaradi razlogov, ki so zunaj njihovega nadzora. Med njimi so namreč tudi ženske, ki otrok ne morejo imeti zaradi specifičnih zdravstvenih razlogov, neurejenih življenjskih razmer ali zgolj manjka sreče pri iskanju pravega partnerja, zaradi česar so morda 'zamudile' svojo priložnost za materinstvo. Da so nadležna vprašanja o potomstvu (včasih tudi popolnih neznancev) za te ženske zato kaj lahko tudi vir velike bolečine in zato nedopustna, vas zato ne bi smelo presenetiti.
A čeprav vse te ženske – pa naj so brez otrok po lastni volji ali mimo nje – družba v obče neprestano terorizira, pa same materinstvo povečini spoštujejo in celo čislajo.
Tudi Ellen.
Ellen razumevajoče o mamah tega sveta
Ellen je tekom prispevka namreč na svojstven način dala tudi priznanje tistim ženskam, ki so se (vsaj upajmo, da so se zares zavestno) odločile za materinstvo. Da se povsem zaveda, koliko dela, energije in truda zahteva to od človeka, je ponazorila z lastno, čeravno svojstveno izkušnjo: »Star je devet tednov in je tako ljubek, kot je le lahko ljubek. Vam bom pa povedala, kaj ni preveč ljubko. To, da me Kid (beri: otrok) zbudi ob 11h, pa ob 1h, pa ob 3h, pa potem spet ob 5h ...«, kar je občinstvo pripravilo do veliko smeha in nadaljevala: »Medtem ko sem poskušala v eni roki držati malčka, z drugo pa si skuhati kavo, sem ugotovila, da ne morem storiti ničesar. 'Mali' mi ni pustil narediti ničesar.«
Da zahteva starševstvo celega človeka, a da tudi skrbništvo nad majhnim kužkom ni od muh, je bila skratka rdeča nit nedavnega Elleninega šova ... sicer pa si lahko pogledate tudi sami.
V branje na tem mestu priporočamo tudi:
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču