Zani slovenski obrazi so z nami delili svoje spomine na Miklavža.
Brigita Šuler
Uh, kot otrok sem se zelo bala obiska Miklavža. Predvsem zato, ker je bil ob njem vedno tudi parkelj. Prav vsako leto sta prišla na dom v paru in sta naju s sestro oba pošteno prestrašila, preden sta nama dala darila.
Natalija Verboten
Ja, glede na to, da mi v otroštvu Božička nismo poznali, smo se zelo veselili Miklavža in Dedka Mraza, vendar je bil ob veselju še kanček strahu, ker smo vedeli, da včasih tudi nismo bili pridni.
Fredi Miler
Komaj sem ga čakal, da bi prejel darilo. Včasih so bila ta darila precej skromna, a smo se jih še toliko bolj razveselili. Dobili smo kakšno sadje, čokolado in šibo. Velikokrat pa nisem dobil nič, ker starši niso imeli denarja. Pa še devet otrok je bilo pri hiši.
Domen Kumer
Najhuje je bilo, ko so nas strašili s parkljem in verigami, s katerimi je ropotal. Potem pa smo pridno čakali na prihod Miklavža. Včasih smo si še očistili čevlje in jih nastavili pred vrata. Saj ne vem, ali to otroci še danes sploh počnejo. Ampak moje mnenje je, da se tradicija mora nadaljevati.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
