Človek tisočerih talentov, ki mu jezik teče kot namazan. Kranjčan Klemen Bučan je radijski in televizijski voditelj ter reden gost stand-up festivalov. Tako bo letos množico zabaval tudi na ljubljanskem gradu, v sklopu festivala Panč.
Smeh je pol zdravja. Se strinjate s to trditvijo? Kako si jo sami interpretirate?
Tempo življenja in zahteva po dokazovanju nas ženeta v stres, ta pa seveda izgine, kadar se lahko od srca nasmejimo. Mislim, da sprostitev, najsi bo v obliki smeha, pripomore k zdravemu življenju.
Kaj pa vas najhitreje in najmočneje nasmeji?
No, včasih se presenetim. Velikokrat so to kakšne čudne bizarne fore, v trenutku, ko to najmanj pričakuješ. Moram pa priznati, da sem si zadnjič ogledal nov film komika Sasche Barona Cohena in se kar nekajkrat dobro nasmejal.
Po kom v družini ste prevzeli odlične 'gene' za humor?
Hm, to bi pa težko določil. Moj oči je precejšen šaljivec in vedno preseneti z zabavnimi izjavami, medtem ko mami to počne popolnoma nevede. To je včasih še skoraj bolj smešno. Izmed vseh je bil najbolj zabaven verjetno prav dedek, s katerim sem v otroštvu prebil veliko prostega časa. Enkrat me je tako nasmejal, da sem se skoraj polulal v hlače. Že res, da sem bil star sedem let, pa vendar je morala stvar biti pošteno smešna. (smeh)
Na odru se številni stand-up komiki dotaknejo tudi tako imenovanih tabu tem. Iz česa pa se sami nikoli ne bi šalili oz. norčevali?
Nikoli ne omenjam tem, povezanih z umrlimi in bolnimi, saj se zavedam, da so to stvari, ki lahko ljudi zelo prizadenejo. Kaj pa veš, morda ima prav kdo v občinstvu trenutno v bolnišnici koga bližnjega ali pa preboleva izgubo. Zato jim nočem pokvariti dogodka, ki so se ga udeležili, da bi se sprostili in pozabili na težave. To sta pa tudi edini tabu temi, kar se preostalih tiče, akcija!
Ste s svojimi šalami živce kodrali učiteljicam v osnovni šoli?
Uf, pa ne samo s šalami! (smeh) Kljub temu so me učiteljice na koncu še vedno imele rade. Še danes rad s svojimi šalami nastopim na osnovni ali predvsem srednji šoli. Je pa res, da sem bil zaradi nekaterih 'neumnosti' skorajda izključen iz šole.
Od tega, ko ste drgnili šolske klopi, je minilo že nekaj časa. Vas kljub letom izkušenj nastopanja na odru, številnim radijskim oddajam ... še vedno kdaj prime trema?
Seveda, mislim, da mora biti trema venomer prisotna. To pomeni, da mi ni vseeno, saj si želim, da bi prireditev oz. oddajo v redu izpeljal in pustil dober vtis. Trema ni slaba stvar, če jo le ohranjaš v mejah normale. Ponavadi mi da še dodatno energijo, najpogosteje pa izgine takoj po prvem smehu občinstva in ostane mi le še moč.
S katerim izmed letošnjih povabljencev na Panč bi si najraje delili oder?
Z Ivanom Šarićem ... O, saj res, saj si ga, nastopava isti dan. (smeh)
Ali so ameriške komedije po vašem mnenju še tako smešne kot včasih?
Danes je težko biti izviren, mislim, da vsak dan težje. Prav zato se tudi niža kvaliteta in filmi niso nobena izjema. Morda pa smo samo mi postali nekoliko bolj zahtevni, verjetno je oboje res.
Charlie Chaplin ali Adam Sandler?
Adam Chaplin. Ker bi bil v zadnjih filmih mogoče Sandler bolj smešen, če bi bili filmi nemi. (smeh)
Pred kratkim ste Slovence s svojimi nastopi zabavali na Rodosu. Kako vam je koristilo grško sonce?
No, to vedno koristi, čeprav je močno in udari v glavo. Moram povedati, da te teden ob morju zelo sprosti in napolni z energijo, tako nestrpno pričakujem nadaljnje projekte in delo ob prihodu z dopusta. Prav zato je kar nujno, da se vsaj enkrat na leto odpravim na plažo in uživam v sončnih žarkih.
Raje potujete sami ali v paru?
Za zdaj prisegam kar na potovanja v paru, se mi zdi, da mi to bolj ustreza.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del