Kraljica Elizabeta II.: 90 let in še vedno na prestolu

Elizabeta II. je kraljica postala, ko je imela le 25 let, in takrat verjetno ni razmišljala o tem, da bo kraljevala kar 60 let in več. A se je zgodilo prav to in danes je kraljica Elizabeta najstarejša vladarka na svetu in tista, ki je najdlje na prestolu. V tem času je bila priča ključnim dogodkom, ki so pisali zgodovino. Menjave predsednikov vlad, padec berlinskega zidu, oblikovanje Evropske unije ... A vsega tega ne bi bilo, če se ne bi njen stric Edward zaradi ljubezni odrekel prestolu. Zaljubil se je namreč v poročeno žensko, ki je bila poleg vsega še Američanka.

Kralj Edward VIII. se je rodil kot Edward Albert Christian George Andrew Patrick David, in sicer 23. junija 1894 vojvodi in vojvodinji Yorški. Njegov brat Albert se je rodil leto in pol pozneje, nato pa je na svet prišla še sestra Mary. Sledili so še trije bratje: Harry, George in John, ki pa je pri 14 letih umrl. Z 12 leti so ga poslali v šolo, kjer so ga zaradi njegove družine zafrkavali, a ker je bil zelo normalen, so ga kmalu sprejeli medse. Ko je njegov dedek leta 1910 umrl, je njegov oče postal angleški kralj. S tem je Edward postal prestolonaslednik. In ko je napočil tisti usodni 20. januar 1936, ko je umrl kralj George, je Edward postal kralj. V tistem času je bila njegova zveza s Simpsonovo že zelo javna in bili sta le dve možnosti: ali se ji odreče ali pa odstopi s prestola. In zgodilo se je slednje in Edward je 10. decembra 1936 odstopil, kralj pa je postal njegov mlajši brat George VI., njegova najstarejša hčerka princesa Elizabeta pa je bila tako prva v vrsti, da nasledi prestol, kar se je tudi zgodilo.

Pred 68 leti sta si kraljica Elizabeta II. in princ Philip obljubila večno zvestobo. Kraljica je povedala, da je Philipa spoznala leta 1939, ko je bilo njej le 13 let, njemu pa 18. Nekaj let po poroki je kraljica priznala, da se je v postavnega princa, ki je sicer njen daljni bratranec, res zaljubila na prvi pogled. Povsem je bila očarana nad njegovimi modrimi očmi in svetlimi lasmi. Starši so bili z njeno izbiro zelo zadovoljni in poroka se je zgodila 20. novembra 1947. Ker je Anglija še vedno, tako kot preostala Evropa, trpela zaradi posledic druge svetovne vojne, njuna poroka ni bila preveč razkošna. Za kraljico so jo okronali šele čez pet let in takrat sta se preselila v Buckinghamsko palačo. Sicer je princ vedno bolj v ozadju, a doma naj bi bil on tisti, ki nosi hlače, tako vsaj pravi njun vnuk, princ Harry. Ob poroki se je Philip odpovedal grškemu in danskemu kraljevemu nazivu, prav tako tudi grški ortodoksni cerkvi in tako je sprejel anglikansko vero.

Člani britanske kraljeve družine svoj priimek le redko uporabljajo, saj jim ga ni treba, ker jih vsi poznajo. Uradni podpis kraljice je na primer Elizabeth R. - R reigne oziroma kot kraljica. Svoj današnji priimek Windsor je dinastija dobila šele leta 1917 z dekretom kralja Georgea V. Poreklo družine izvira še iz saške dinastije Wettin. Leta 1485 se je dinastija razdelila na dve veji, enerstinsko in albertinsko, se pravi del nemške dinastije Sachsen-Coburt-Gotha. Ker pa je ime za tiste vojne čase zvenelo preveč nemško, so se odločili prevzeti priimek Windsor, kar se je zgodilo zaradi tradicionalne povezanosti angleškega plemstva s tem imenom, ki ga nosi tudi grad Windsor. Od leta 1714 je v Veliki Britaniji vladala dinastija Hannover, leta 1840 pa se je kraljica Viktorija poročila s knezom Albertom Sachsen-Coburt-Gotho. Vsi potomci kraljice po moški liniji so tako s spremembo imena postali člani dinastije Windsor, njihove nemške naslove pa so čez noč spremenili v stare angleške grofovske in vojvodske nazive. Dinastija Windsor je po moški liniji izumrla leta 1952 s smrtjo kralja Georgea VI.

Princ Phillip izhaja iz dansko-grške dinastije Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Njegovi potomci bi morali nositi ime Mountbatten, ki ga je princ imel po mami, vendar je Elizabeta po kronanju izrazila željo, da bi njuni otroci nosili ime Windsor. Leta 1960 so tudi objavili, da bodo vsi potomci po moški liniji, ki ne bodo imeli naslova, nosili ime Mountabatten-Windsor. Britanski monarh in člani kraljeve družine torej po zakonu nimajo priimka, če ga pač morajo uporabiti, prevzamejo ime Mountbatten-Windsor. In katerikoli bodoči monarh lahko spremeni ime dinastije, kot želi.

 Napisala Sandra Bratuša

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord