Legenda na smrtni postelji: to, kar je povedal svoji hčerki, je pretreslo vse: "Nimam časa umreti"

Pred 76-letnim Sven-Goranom Erikssonom, nekdanjim selektorjem angleške nogometne reprezentance in nekdanjim trenerjem Benfice, Rome in Lazia, po napovedih zdravnikov ni več veliko življenja. Na začetku leta 2024 je javnost izvedela za njegovo diagnozo, ki je pretresla številne. Eriksson ima raka na trebušni slinavki.

Zadnja želja

Čeprav ni nikoli vodil angleškega premierligaša Liverpoola, je v enem izmed osebnih intervjujev po objavi diagnoze izjavil, da je bila njegova življenjska želja ravno vodenje tega kluba.

Liverpool mu je ustregel, tako da je na stadionu Anfield vodil eno tekmo legend Liverpoola proti legendam Ajaxa.

Zadnji telefonski klici

Eriksson se je v svojem verjetno zadnjem letu življenja strinjal, da posname kratek dokumentarni film o svojem življenju. Ekipa Discoveryja je imela tako priložnost obiskati njegov dom na Švedskem.

V enem izmed prizorov iz dokumentarca o slavnem trenerju je tudi nadvse ganljiv posnetek telefonskega pogovora med njim in njegovo hčerko Lino.

"Ni lahko imeti bolnega očeta, to je velik stres. Zlasti ker si me želi videti tako pogosto. Ker pa ne živiva ravno blizu, v Stockholmu in Malagi, pomagajo tudi telefonski klici, kar je v redu. Poleti bo prišla na obisk, to bo lepo. Moral bom pospraviti listje s teniškega igrišča in postaviti mrežo," je skozi solze dejal Eriksson in nadaljeval: "Moral bi reči višjim silam, da nimam časa za to. Da, nimam časa umreti."

Truly lovely scenes as IFK Gothenburg fans serenade Sven-Goran Eriksson with a tifo & song. 💙

It's 42 years since Eriksson led IKF to a shock UEFA Cup victory. Now 76, Eriksson is on a farewell tour having disclosed that he has terminal cancer.pic.twitter.com/Sp4GtzPbsX

— Men in Blazers (@MenInBlazers) April 20, 2024

Sven-Goran Eriksson je svoji karieri vodil Benfiko, Romo, Fiorentino, Sampdorio in Lazio, preden je leta 2001 prevzel angleško reprezentanco, s katero je bil na dveh svetovnih in enem evropskem prvenstvu. Na kratko je vodil tudi reprezentanco Slonokoščene obale, s katero je bil na svetovnem prvenstvu leta 2010. Njegova zadnja služba je bila vodenje reprezentance Filipinov v letih 2018 in 2019. Z Benfico je leta 1990 postal evropski podprvak, najuspešnejše obdobje pa je imel v Laziu, kjer je leta 2000 osvojil italijansko prvenstvo, leto prej pa je osvojil pokal pokalnih zmagovalcev in Uefin Superpokal.

Povzeto po Večernji list