Na vrhuncu slave so Sophii Loren pripisovali številne ljubezenske avanture s filmskimi partnerji, a je vse zanikala.
"Verjamem v zakon, delo, otroke in zvestobo. Morda to pomeni, da sem le navadna gospodinja, a mož in otroka so zdaj moje življenje. To je moja končna in najpomembnejša vloga, ki mi jo je uspelo ustvariti v teh 80 letih."
Začetek romance s poročenim moškim
Ko je Sophia Loren dopolnila 14 let, jo je mama, za katero je pravila, da je izrazita kopija Grete Garbo, vpisala na akademijo dramskih umetnosti, kjer je med študijem izvedela za avdicijo za film Quo vadis. Odšla je v Rim, kjer pa ni dobila le vloge, ampak se je spotoma udeležila tudi nekega lepotnega tekmovanja in tam srečala ljubezen svojega življenja. Imela je 16 let, že takrat slavni producent Carlo Ponti pa 22 let več, 20 centimetrov manj, rahlo plešo in poročni prstan.
"Prijela sva se za roke in se razumela brez besed. Carlo je moški mojega življenja," pojasnjuje Sophia. Najbrž se je njuna ljubezen, za katero se je včasih zdelo, da gre bolj za tovarištvo, rodila tudi zaradi njene potrebe po očetovski figuri.
Sophia se je leta 1934 namreč rodila na oddelku na neporočene ženske ene od rimskih bolnišnic. Oče Riccardo je hčerko sicer priznal, ni pa se hotel poročiti, zato so mamo Romildo zmerjali z grešnico, nune pa so jo celo prepričevale, naj otroka odda v sirotišnico. Sophia očetu nikoli ni odpustila, da se ni poročil z mamo, ampak se je kmalu po tistem, ko mu je rodila še hčerko Mario (mimogrede, Maria se je poročila z Romanom Mussolinijem, najmlajšim sinom fašističnega diktatorja), oženil z drugo.
Carlo ji je poleg odpiranja vrat v filmski svet lahko dal tudi to in dobil v zameno zvestobo ene najlepših žensk na svetu, ki mu je – kot je nekoč rekla – ljubezen najbolje pokazala s tem, da mu je skuhala najljubšo jed, peperoni al forno, ne pa z velikimi besedami.
Celotno zgodbo si lahko preberete na Lisa.si.