Z drugimi besedami, v takšnih primerih ne gre za vnaprej določen ali simboličen znesek, temveč za formulo, ki lahko omogoči bistveno višje zahtevke. To pa še ne pomeni, da bi sodišče avtomatično prisodilo astronomske zneske, saj lahko sodnik upošteva dejanske potrebe otrok, ne le prihodkov staršev. Po drugi strani pa je vprašanje skrbništva običajno tesno povezano z okoljem, v katerem otrok dejansko živi. In prav zato zgodba dobi drugačen ton. Po navedbah virov Anamaria z otrokoma živi v Sloveniji, ena od hčera pa je v Kaliforniji preživela le približno tri mesece, druga pa tam menda sploh še ni bila. Zaradi tega je Luka že zahteval, da sodišče v Los Angelesu zavrne Anamarijin zahtevek, saj meni, da Kalifornija ni pristojna za odločanje o teh vprašanjih, ker je dejansko središče življenja njunih otrok v Sloveniji. Že februarja je sam vložil dokumente v Sloveniji, prepričan, da se tam lahko bolj smiselno in pravično urejata tako stik z otrokoma kot tudi vprašanje preživnine. Logika je preprosta: če eden od staršev živi in dela v Kaliforniji, se tam lahko zahteva finančno vzdrževanje. Če pa otroci živijo v Sloveniji, ima prav ta država močnejšo podlago za odločanje o tem, kje bodo živeli, s kom bodo preživljali čas in kako bo urejena starševska skrb. Zato ne gre za eno, temveč za dve povezani, a pravno ločeni bitki – ena se vrti okoli denarja, druga pa okoli vsakdanjega življenja otrok. Prav ta razlika pojasnjuje, zakaj se v isti zgodbi hkrati pojavljata Kalifornija in Slovenija. Berite dalje ...