»Stal sem na tistem odru in v rokah držal priznanje za najboljšega igralca svetovnega prvenstva. Ko sem bil še otrok in nisem vedel, kako težko se je povzpeti na vrh, sem sanjaril, da nekoč tudi sam postanem najboljši na svetu. In ko se je to dejansko zgodilo, ko sem v rokah držal zlato žogo, je bilo edino, kar sem v točno tistem trenutku čutil, žalost.«
To bi lahko bil najsrečnejši trenutek v njegovem življenju, če ne bi takrat razmišljal le, da so pravkar izgubili finale svetovnega prvenstva.
»... ko je bila glava še vroča od tekme, se mi je po njej motala samo ena misel – konec je.«
Življenjska zgodba Luke Modrića
Pri založbi Učila je izšla biografija enega največjih nogometašev sveta: Luke Modrića. Življenjsko zgodbo mu je pomagal ubesediti priznani hrvaški novinar Robert Matteoni, na knjigarniških policah pa jo boste našli pod naslovom: Moja igra.
Luka Modrić se je v nogometno zgodovino vpisal leta 2018, ko je osvojil nekaj, kar pred njim ni uspelo še nikomur, t.j. vse štiri najbolj prestižne nogometne svetovne nagrade: nagrado za najboljšega igralca v istem letu, zlato žogo svetovnega prvenstva, nagrado FIFA The Best, nagrado UEFA za igralca leta in zlato žogo, ki jo podeljuje revija France Football. To je bilo tudi leto, ki ga Luka Modrić imenuje za vrh svoje kariere, in hkrati leto, ko je kot kapetan in najboljši igralec popeljal hrvaško nogometno reprezentanco do srebra na svetovnem prvenstvu v Rusiji.
V biografiji, za katero tisti, ki so jo že uspeli prebrati, pravijo, da ni zgolj še ena knjiga o nogometu in nogometaših, temveč edinstven, s čustvi prežet portret izjemne osebnosti, Luka Modrić razkriva številne podrobnosti iz svojega otroštva, opiše svoje nogometne začetke, odkriva ozadje vseh ključnih trenutkov pri Dinamu, Tottenhamu in madridskem Realu ter poda osebni pogled na vrhunec svoje kariere. V knjigi je nato mogoče brati, o čem je razmišljal na odločilnih tekmah in o odnosu s ključnimi igralci in trenerji, pa tudi o najpomembnejših osebnih trenutkih, ljubezni, družini in izgubah.
Modrićeva življenjska zgodba je predvsem zgodba človeka, ki je prišel na vrh z namenom, da na njem ostane. Kar mu je navkljub številnim preprekam tudi uspelo.
Ali kot je v dobrodošlici knjigi zapisal njegov kolega Karim Benzema, ki trenutno igra kot napadalec Real Madrida:
»V tej knjigi sem izvedel, kako težko pot je moral prehoditi moj prijatelj, da je dosegel vrh. Samo ljudje najmočnejšega značaja so sposobni česa takšnega.«
Skromni genij iz kamnitega zaselka
Luka Modrić, za katerega je nekdanji nogometaš in trener Alex Ferguson v predgovoru h knjigi med drugim zapisal, da je ’Modrić dokaz, da je nadarjenost močnejša od mišic’, prva poglavja svoje biografije pomenljivo nameni spominom na srečne trenutke, ki jih je kot otrok preživel pri dedku. »Kvartirić. Majhna kamnita hiša, zadnja pred skalnatimi pobočji Velebita. Oddaljena petsto metrov od družinske hiše v Zatonu Obrovačkem. Ta hiša je bila središče mojega malega sveta vse do leta 1991, ko smo morali v pregnanstvo.«
V kamnitem zaselku, kjer so živeli starši Lukovega očeta, dedek Luka (po katerem je dobil ime) in babica Jela, je Luka preživel predšolska leta. »Dedek je bil cestar in je delal kot vzdrževalec na stari državni cesti, ki vodi proti Zagrebu oziroma povezuje Dalmacijo in Liko. Babica je bila gospodinja, delovna in skromna ženska.«
Dedku in babici priložnostno varovanje vnuka ni bilo v breme. »Nasprotno. Oče in mama sta mi govorila, kako me je dedek, po katerem sem dobil ime, oboževal. Bil sem prvi vnuk po dveh vnukinjah in oče je vedno govoril, da je bila ta ljubezen neverjetna. Dedek Luka do nikogar ni bil tako mehak in nežen kot do mene, nad čimer so bili vsi začudeni. Posebej moj oče, ki je zelo dobro poznal njegov značaj.«
Luka je dedkova posebna čustva in toplino čutil predvsem preko brezskrbnih druženj, igre, pogovorov, potrpljenja, s katerim je nanj prenašal znanje, preko dobrodušnih reakcij na mala pobalinstva ali preko tega, kako ga je spravil spat.
Spomini na prisrčno druženje z dedkom je v Luki ostalo v obliki spominskih drobcev, ki se mu danes vračajo v obliki prebliskov, ko obišče sorodnike, ki še vedno živijo tam. Hiša, od katere so ostali le požgani zidovi, pa v njem vsakič znova na plan privabi izjemno močne občutke, ki iz leta v leto postajajo še močnejši.
»Je že tako, da se z leti vse bolj spet obračamo k sebi in svojim bližnjim. Ustvarimo si družino, veselimo se otrok, vzgajamo jih in gledamo, kako rastejo,« v uvodnem poglavju o spoznanjih iz najbolj zgodnjih let še piše Luka. »Zelo sem hvaležen svojima staršema, da sta mi vcepila ta občutek, kako je družina osnova vsega in da sta to pokazala s svojimi dejanji. Učila sta me, da je ravno od trdnosti družine odvisno, kako ti bo šlo v življenju. Danes kot oče živim v povsem drugačnih pogojih, kot sta moja starša, vendar v osnovnem pristopu k vzgoji otrok sledim istim občutkom, kot so mi jih vcepili od mladih nog naprej.«
Tako so se v duhu dedkovih in kasneje očetovih učenj kovali sami temelji Modrićeve izjemne osebnosti. Vrednote, ki so se zapisale globoko v Lukovo osebnost, so prenesle tudi izziv najhujših dogodkov v vojni. Slednje je Luka lahko od blizu opazoval pri očetu, ki niti za hip ni pomislil na maščevanje, temveč otrokom še naprej neprestano govoril, da ni pomembno, od kod si, čigav si, kaj imaš ali nimaš, ampak samo to, ali si človek ali nisi.
Luka je za lekcije, ki so oblikovale njegov svetovni nazor, še danes hvaležen, zato ni čudnega, da je na dedka pomislil prav v trenutku, ko je sestopal z odra s titulo najboljšega igralca svetovnega prvenstva. Prešinilo ga je: »Kako bi bil šele on srečen in ponosen, da je lahko doživel izpolnitev mojih sanj. Bilo mi je šest let, ko so ga četniki brezobzirno ubili nedaleč od hiše. Takrat nisem mogel dojeti tega uboja in izgube, in tega ne morem niti danes. Samo krajši čas je bil del mojega življenja, a dovolj dolgo, da je v meni pustil globoko sled družinske ljubezni, navezanosti in predanosti.«
Priporočila v branje
- Luka Modrić je kot inteligenten organizator igre in nogometni virtuoz, rojen z energijo, da se dokaže in da vodi, vzgojen v skromnosti in delu, s pravim odmerkom kljubovalnosti in zaupanja vase danes simbol odločnosti in vztrajnosti, njegova življenjska zgodba pa je navdih za vse, ki jo želijo slišati. Ko ti rečejo: nisi dober, utihni, sprejmi, pojdi na delo in se vrni na igrišče odločnejši in močnejši, da jim dokažeš, da niso imeli prav. Pa ne zaradi njih, ampak zaradi sebe.
O knjigi so povedali:
Luka Modrič - biografija na kratko:
- LUKA MODRIĆ (Zadar, 1985) je hrvaški poklicni nogometaš, ki igra za klub Real Madrid na položaju veznega igralca in je kapetan hrvaške nogometne reprezentance. Nogometno kariero je začel pri NK Zadar, prvi naslov državnega prvaka pa je osvojil z zagrebškim Dinamom. Po štirih letih pri Tottenhamu je kariero nadaljeval pri madridskem Realu, ki je vrhunec dosegla s petnajstimi lovorikami, med katerimi so štirje naslovi zmagovalca lige prvakov. Modrić velja za enega najboljših igralcev sredine igrišča današnjega časa in enega največjih hrvaških nogometašev vseh časov. Leta 2018 je postal prvi nogometaš na svetu, ki je v istem letu osvojil štiri najprestižnejše zlate nagrade za najboljšega igralca: zlato žogo svetovnega prvenstva, nagrado Fife za najboljšega nogometaša, nagrado Uefe in zlato žogo France Footballa. Med nagradami in lovorikami izstopajo še trije superpokali Uefe, štirje osvojeni Fifini naslovi svetovnega klubskega prvaka, nagrada za najboljšega veznega igralca lige prvakov, najboljšega igralca svetovnega klubskega prvenstva in nagrada za najboljšega športnika na svetu po izboru Mednarodnega združenja športnih novinarjev. Poročen je z Vanjo Modrić (roj. Bosnić) in je oče treh otrok. Moja igra je njegova prva knjiga.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere