Mihela Jagodic: "Skupno petje nosi v sebi veliko moč!"

O festivalu izjemnega pomena, ki se že od leta 1961 vsake tri leta odvija v enem od izbranih evropskih mest, ter o naporih organizatorja pri pripravah v težkih okoliščinah, povezanih s pandemijo, smo se pogovarjali z Mihelo Jagodic, programsko vodjo festivala.

Organizacija enega največjih mednarodnih zborovskih festivalov, ki ga pripravljate že tretje leto, je zaradi pandemije verjetno še posebej stresna?

Že v normalnih okoliščinah je organizacija tega festivala zalogaj, ki daleč presega vse dosedanje, saj gre za največji glasbeni dogodek v zgodovini Slovenije. Izkušnje smo desetletje in več nabirali z organizacijo projektov na različnih kulturnih področjih. Ob razglasitvi pandemije smo si sprva oddahnili, da festivala ne organiziramo letos. Vendar pa je kmalu postalo jasno, da tudi za naslednje poletje ne vemo, kaj nas čaka. Resnično težko je zaradi splošne nepredvidljivosti, hitrih sprememb ukrepov, negotovosti glede potovanj udeležencev, omejitev publike, ki so na kulturnih prireditvah tako stroge, uporabe vadbenih prostorov, finančnih okoliščin, obstoja sodelujočih podjetij …

Nepredvidljive okoliščine zahtevajo veliko fleksibilnosti, morda več scenarijev?

Pripravili smo tri scenarije. Upamo, da bo v kar največji meri možen prvi, rezervna pa sta z omejeno udeležbo, z delno spletno izvedbo in pa sprememba festivala v polleten niz izbranih dogodkov brez udeležbe tujih pevcev in pevk. Glede na okoliščine, skladno z vsemi ukrepi za zagotavljanje varstva in zdravja, pa bomo izbrali scenarij, ki ga bomo izvedli.

Europa Cantat Festival vsaka tri leta poteka v enem od evropskih mest, s čim ste na Javnem skladu RS za kulture dejavnosti pri kandidaturi Ljubljane prepričali mednarodno festivalsko žirijo?

Z renomejem slovenske zborovske dejavnosti, odličnimi avtorji in izvajalci, z dosedanjo organizacijo mednarodnih dogodkov in ravno pravšnjim mestom. Na področju zborovske glasbe imamo že dolgo odlične promotorje v tujini. To so naši zbori in dirigenti, ki na tekmovanjih in festivalih neprenehoma dosegajo velike mednarodne uspehe. S tem so vzbudili pozornost mednarodne poznavalske publike za slovensko zborovsko dogajanje, izvajalce, skladatelje in organiziranost na tem področju. Na najzahtevnejših tekmovanjih se od nastopa slovenskega zbora že kar pričuje odlično glasbo in izvedbo. Pri čemer pa je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prepoznaven kot organizator množice kulturnih dogodkov, tudi na najvišjem nivoju, kot sta na zborovski dejavnosti Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus-Maribor in finale tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope.

Katere večje zborovske dogodke ja Ljubljana doslej že gostila? In zakaj je ravno pravšnje mesto, kot pravite?

V preteklih letih je bila Ljubljana prizorišče Evropskega zborovskega simpozija, poletnih pevskih tednov Europe Cantat, v organizaciji Glasbene mladine Slovenije pa je gostila tudi pripravljalni teden Svetovnega zbora mladih in njihove koncerte.

Ljubljana je idealna zaradi svoje velikosti. Prizorišča, ki jih je ravno prav, med seboj niso oddaljena. Pogrešamo le večje kapacitete dvoran. Bližina zanimivih prizorišč izven Ljubljane pa omogoča tudi serijo dodatnih koncertov.

Kakšen je pomen Europa Cantat Festivala in kaj ta prinaša slovenskemu okolju?

Festival Europa Cantat sega preko glasbenih meja. Seveda najprej prinaša umetniške priložnosti: mednarodno promocijo slovenskih skladateljev, glasbenih del in izvajalcev. Slovensko sceno dobesedno na domačem pragu bogati z glasbenim znanjem umetnikov z vsega sveta. Festival je pomemben tudi za spoznavanje izredno širokega pevskega repertoarja, izvajalskih praks, koncertov vrhunskih glasbenih zasedb in novih idej povezovanja zborovske glasbe z različnimi umetnostnimi zvrstmi in neumetnostnimi področji, kot sta recimo znanost in šport. Festival je hkrati največji kulturni dogodek ob 30. obletnici samostojne Slovenije in predsedovanja Slovenije svetu EU. 

Gotovo je pomemben tudi za kulturni turizem …

Seveda je festival tudi oblika kulturnega turizma, ki je ena od strateških usmeritev države. Slovenija in Ljubljana bosta zaradi festivala zabeležili številne dodatne nočitve in storitve, obiskovalci pa bodo glas o nas ponesli na vse kontinente. Slovenija je naslednje leto izbrana tudi za Gastronomsko regijo Evrope in na festivalu se bomo potrudili, da bomo z izbranim ponudnikom prehrane Jezeršek in podporo Ministrstva za kmetijstvo udeležencem ponudili kakovostno lokalno hrano.

Kako bodo potekali festivalski dnevi? Veliko dogodkov bo namenjenih širši javnosti? Atraktivno se sliši množično petje na prostem, koncerti tujih zasedb po ljubljanskih domovih …

Festivalski dnevi bodo razdeljeni na tri vsebinske dele: delavnice, koncerte in posebne projekte. Dogodki se bodo odvijali v dvoranah, cerkvah pa tudi na prostem, kot na primer skupno petje z udeleženci, zborovska noč in drugi koncerti, ki bodo dostopni za širšo javnost.

Dopoldne bodo potekale delavnice. Pevci se bodo lahko udeležili enega od 42 ponujenih večdnevnih pevskih ateljejev, kjer bodo pod vodstvom mednarodno uveljavljenih zborovskih dirigentov prepevali glasbo, ki si jo bodo prej izbrali in jo bodo na koncu na koncertu tudi izvedli. Za ateljeje je značilna izredna stilna pestrost glasbe. Ostala strokovna javnost bo imela na voljo veliko število enodnevnih ateljejev in predavanj.

Popoldnevi bodo namenjeni koncertom. Udeleženci, ki bodo v Ljubljano prišli s svojimi zbori, bodo na njih lahko tudi nastopili. Koncertno ponudbo bodo dopolnili posebni dogodki, kot so Pojoči domovi, Družinski DO-RE-MI in serija promocijskih koncertov Prisluhni Sloveniji. Hkrati bosta potekala Glasbeni expo, prodajna razstava not različnih založnikov in GlasBazar, predstavitve zborovskega dogajanja v različnih državah. Na ogled pa bo tudi razstava Zborovska fotopromenada. Večeri bodo namenjeni posebnim projektom, med njimi bo recimo prva svetovna revija umetnostnih drsalcev, ki bodo svoje koreografije izvajali na zborovsko glasbo v živo.

Petje je najštevilčnejša kulturna ljubiteljska dejavnost v Sloveniji, s čim je povezana takšna priljubljenost vokalne glasbe in zborovstva pri nas?

Naš občutek za večglasno petje izhaja iz naše ljudske pesmi, ki je redko enoglasna. Večglasje pomeni tudi harmonijo – in ta je blagodejna. Občutek oz. potreba po harmoniji se je zasidrala v nas tako globoko, da v šolske, cerkvene in društvene zbore privablja množice pevcev in pevk. Nepogrešljiva je vloga šolskih zborov, ki v časih, ko ljudje doma več ne pojejo, omogoča razvoj harmonskega posluha do te mere, da odrasli zbori lahko dobro delujejo. Sposobnost večglasnega petja otrok je namreč most do kvalitetnega petja odraslih. Je zagotovilo za razvoj zborov, ki dosegajo mednarodno prepoznavnost in s tem dodatno motivirajo skladatelje za komponiranje in napredek na tem področju. Ne smemo pozabiti tudi na številne zbore z drugačno funkcijo, kot so ohranjanje ljudske pesmi, uživanja ob »železnem repertoarju« oz. zborovskih zimzelenčkih in omogočanju socialne mreže, ki je v določenih življenjskih obdobjih ali situacijah še kako pomembna.

Zborovsko petje ima tudi terapevtske in socialne učinke. Kako je s tem v času covida-19?

Skupno petje v sebi nosi veliko moč. Še posebej je pomembno v težkih obdobjih, saj se ob skupnem ustvarjanju zmanjša občutek osamljenosti in nemoči.

Čas epidemije zborovskemu petju ni naklonjen, je pa poudarjanje njegove »nevarnosti« tudi precej izkrivljeno in nesorazmerno z drugimi področji. Zavedati se moramo, da je v tem trenutku v našem življenju najbolj problematično samo druženje kot tako. Ko se srečamo z ljudmi, prihaja do glasnega govorjenja, smeha, dotikanja skupnih površin, telesne bližine, kar nam je dano že po naravi. Tako druženje pa nastaja tako na delovnih mestih, v prostem času, med športom kot še v mnogih drugih situacijah. Zato izsledki zadnjih tujih raziskav opozarjajo na zavajajoče izpostavljanje samega petja (kot izvajanja zvoka z melodijo) kot tvegane dejavnosti in izpostavljajo veliko drugih dejavnikov, na katere je pri zajezitvi okužb treba biti pozoren. To so predvsem glasnost, majhnost prostora, neupoštevanje razdalj in slabo prezračevanje.

Kako torej varno peti v času covida-19, doma, znotraj družine?

Tisti zbori, ki so vaje in nastope v zadnjih mesecih izvajali premišljeno in prilagojeno priporočilom NIJZ-ja, so učinkovito prispevali k temu, da se v primeru posamezne okužbe ta ni širila naprej. Kar je dokaz, da je z nekaj truda to mogoče. Dokler pa širjenje okužb narašča tako hitro, pa je pomembno, da se vse skupinske dejavnosti za nekaj tednov prekinejo, čemur smo zdaj priča. Vsaka dejavnost je najbolj varna le znotraj družin, saj s tem zmanjšamo število stikov, kar velja tudi za šport, šolanje, pogovore …, ne samo petje. Čas je, da nekoliko počakamo in se kot skupnost za nekaj časa preusmerimo v aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati prek spleta, kot so to recimo izobraževanja o vokalni tehniki, interpretacijah skladb, didaktičnih metodah pri poučevanju zborovskega petja in podobno.

Za Metropolitan pripravila Agnes Jež

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord