Vse se je začelo pred štirimi leti, ko je ilustrator Mitja Bokun samoiniciativno risal na ljubljanskem tednu mode, njegovo delo pa so hitro opazili modni oblikovalci, tudi Sanja Grcić, s katero je prvič odšel v New York.
New Yorku je spoznal Whitney Mercurio, s katero danes skupaj ustvarjata revijo Reserved, ki je Mitji prinesla veliko znancev iz sveta visoke mode in ga spoznala z enim od največjih agentov v tem poslu Jedom Rootom. Ta je Mitjo lani povezal z velikimi imeni kozmetične in modne industrije. Vivienne Westwood, Helena Christensen in japonski kozmetični velikan Shiseido so le nekatera izmed imen, s katerimi je Mitja že sodeloval.
Lani sta z Whitney k sodelovanju pri reviji Reserved privabila nekdanjo supermanekenko, modno ikono in fotografinjo Heleno Christensen, ki vaju je povezala tudi z Bryanom Adamsom.
Helena pozna ogromno ljudi in povezala nas je tudi z Bryanom Adamsom. Dobila sva se pred njegovim koncertom v Ljubljani in se že dogovarjava za skupno sodelovanje. On bi fotografiral, jaz pa ilustriral. Res v redu človek, zame si je vzel več kot 40 minut in nanj več ne gledam kot na rokovskega zvezdnika, temveč fotografa. Smešno je bilo, ko mi je razlagal, da njega Jed Root sploh ni želel vzeti pod svoje okrilje, tako da se je meni to zdel še toliko večji dosežek. Vseh teh stvari sploh ne dojemam več. Ravno zadnjič mi je Helena pisala, da je naše fotografije odnesla Bonu in da so mu bile izredno všeč. Pa si misliš, okej, ona je bila pri Bonu, jaz pa pri Štefanu. (smeh)
Menda je bila zelo odmevna tudi vaša zabava ob izidu druge številke revije?
Že zabava ob izidu prve revije v Parizu se mi je zdela bum, čeprav ni bila nič v primerjavi z zabavo ob izidu druge številke, ki smo jo imeli novembra v New Yorku. Povabili smo 500 ljudi, prišlo pa jih je še več, za kar se lahko zahvalimo dobremu PR-ovcu. Prišla je tudi Helena, Mick Rocka je vrtel glasbo ...
Vam vsi ti uspehi že kaj spodnašajo tla pod nogami?
Vsa ta velika imena so zelo prizemljena, včasih se mi zdi, da se marsikdo tukaj veliko bolj visoko nosi. Sam za zdaj še ne služim milijonov, to je pač nekaj, s čimer plačujem položnice. Sicer pa veliko vlagam tudi v revijo, ki jo z Whitney financirava povsem sama. Če sva na koncu na nuli, sva zadovoljna. Sem pa prek dela za revijo spoznal veliko ljudi, a tudi takih naivnih in takih, ki ti radi vržejo kakšno poleno pod noge.
Kaj pa zaslužki, predstavljamo si, da so v tujini precej večji?
Pri nas za sliko dobim 50 evrov, prek Jeda Roota pa jo prodajam tudi za 3.500 evrov, to je tudi razlog, zakaj sem želel v Ameriko in imeti dobrega agenta. Trenutno se dogovarjamo, da bi risal za Louisa Vuittona, ponovno so mi pisali iz Shiseida, pogovarjamo se tudi s Chanelom. Delo pa si najdem tudi sam, pred kratkim sem tako sodeloval z Gruzijo in Azerbajdžanom. Take stvari rad delam, bolj kot to, da bi risal za revije, od katerih imaš bolj reference kot pa denar.
Rišete zelo hitro, ilustracijo vedno zaključite v enem dnevu, je tako?
Ko začnem risati, sem v ujet v določenem trenutku, če ga prekinem in nadaljujem naslednji dan, je to tako, kot da bi nekaj odrezal in bi od tam naprej bilo videti drugače. Morda marsikdo tega ne bi opazil, a to je tako, kot če prekineš neko frekvenco. To ni to, rad imam, da je ilustracija neka zaključena celota. Nikoli ne bi mogel risati tako, kot so to počeli včasih, ko so en sliko slikali po mesec dni.
Kako svojo svetovno kariero danes usklajujete z vlogo moža in očeta?
Saj ni nič novega in posebnega. Nikoli se nisem učil risati, naredil sem strojno šolo, študiral informatiko in do leta 2012 tudi normalno hodil v službo ter risal pred službo in ob večerih, ko so otroci že spali. Še danes vstanem ob pol petih zjutraj, spijem kavo, pojem kosmiče in rišem nekje do osmih, nato pa odpeljem otroke v šolo, kaj naredim, skuham kosilo, pa spet vozim otroke okoli in sem taksi služba, tako kot vsi drugi starši. Lahko pa rečem, da nikoli več ne bi šel v službo.
Dekleti sta stari 8 in 10 let, imata kaj vašega talenta?
Starejša ve, da je talent, mlajša pa sicer zna risati, a ji ni v takšen užitek. Starejša je kot jaz, ko riše v šoli, jo vsi z veseljem gledajo. Ko si bo želela, jo bom z veseljem usmeril ali ji dal kakšen nasvet, za zdaj pa sem še fotr, ki nima pojma. (smeh)
Mitja Bokun - na kratko!
Sanjski posel bi bil ... sodelovanje z Bryanom Adamsom.
Najljubša slikanica iz otroštva ... stripi Mikija Mustra.
Najraje bi portretiral ... Sofio Loren.
Napisala Ana Fetih za revijo Nova, foto: Primož Predalič
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"