Natalija Verboten: “Vem, da nisem popolna!”

Natalija Verboten je ob glasbeni karieri polno zaposlena mamica. Čeprav ima dva otroka (Max je star šest let, Oskar pa eno) pomaga soprogu Dejanu v njunem podjetju Bumerang. In ravno zdaj, ko so pred vrati prazniki, bo za družinico največ dela, saj po Sloveniji potekajo številni dogodki. Kot pravi Natalija, so za njih počitnice v drugem planu.

Story: Zima je bila za vas precej pestra. Videla sem, da ste bili zelo delavni in nastopali na številnih prireditvah. Kako vam je to vse uspelo ob dveh otročkih?

Medtem ko sem bila malo manj prisotna na sceni, smo v podjetju Bumerang, ki ga imava z možem, zelo pridni in delovni - podjetje Bumerang se poleg s trženjem mojih nastopov in nastopov različnih drugih izvajalcev (ter piarjem za mnogo drugih izvajalcev in podjetij) ukvarja tudi z organiziranjem prireditev odprtega in zaprtega tipa, profesionalnim ozvočevanjem, razsvetljavo, postavitvijo aluminijastih konstrukcij, odrov, streh, šotorov, videoprojekcij, LED-zaslonov ... Po novem naročnikom z najemom našega kakovostnega pohištva, profesionalne dekoracije prireditveni prostor spremenimo v popolno pravljico, fantastično kuliso čarobne noči, ki bo razvajala vse čute naročnikov in njihovih gostov. Dejan seveda nenehno širi dejavnosti podjetja, tako doma kot v tujini. Z ekipo in nekaj novimi sodelavci smo lani jeseni ustanovili agencijo PROMotion, v kateri se letos ukvarjamo s celotno organizacijo in izvedbo maturantskih plesov ter s celotno organizacijo in izvedbo porok. Vse, ki nam zaupajo organizacijo in izvedbo katerega od teh pomembnih in prelomnih dni v življenju, za en dan obujemo v zvezdniške čevlje in jim po njihovih tradicionalnih ali odštekanih željah, naših bogatih, dolgoletnih izkušnjah in dostopnih cenah pričaramo nepozaben dan kot iz najlepših sanj, v katerem bodo seveda glavna zvezda dogajanja.

Story: Z ekipo PROmotion ste organizirali tudi nekaj maturantskih plesov. Kakšna izkušnja je bila to in kako so vas maturantje sprejeli?

Izkušnja je fantastična, celotna ekipa je pol leta trdo delala, da smo pripravili koncept maturantskega plesa, kjer se elementi tradicije in sodobnosti prepletajo ravno v pravi meri, tako s kuliso, ambientom kot tudi programom. Zelo smo zadovoljni, saj so bili naročniki navdušeni in mnenja, da smo jim pripravili popoln maturantski ples.

Story: Nadaljujete v tej smeri tudi s pripravami na drugo leto?

Seveda, na polno! (smeh) Priprave že potekajo.

Story: Se spomnite svojega maturantskega plesa? Kako je bilo?

Ravno lani smo z nekdanjimi sošolci z Gimnazije Velenje imeli 20. obletnico maturantskega plesa in moramo priznati, da sta bili po 20 letih izredno prijetno snidenje in obujanje spominov iz šolskih klopi. Na maturantskem plesu sem plesala s sošolcem Dejanom, obleka je bila modra in sešila mi jo je šivilja.

Story: Natalija, vaš sinček Oskar je ravno napolnil eno leto. Kako bi strnili misli zdaj, ko sta ob vas dva čudovita otroka?

Kot edinka si nisem znala predstavljati, kako poteka življenje, če imaš brata ali sestro, no, zdaj je v naši hiši otroški vrvež od jutra do večera in ne more biti lepše ...

Story: Je življenje z dvema otrokoma težje? Kakšna je organizacija pri dveh malčkih?

Z dvema otrokoma je enkrat več dela kot z enim, zato je potrebna dobra organizacija, dobrodošla in neprecenljiva sta pomoč babice in dedka ter seveda veliko dobre volje. Od dneva, ko sem lani prišla iz porodnišnice, je moj delovnik enak kot prej, delam tako v pisarni kot v podjetju Bumerang. Nastopam od drugega meseca po porodu. Vsa naša družina je vpeta v delo in pri nas je kot v mravljišču. Vsi imamo svoje naloge. Babi in dedi pomagata že vsa ta leta, odkar sem se preselila sem. Joj, in to je že deset let od tega! Brez njune pomoči ne bi šlo. Ob dopoldnevih sem tako v pisarni, Max je v vrtcu, Dejan na terenu ali pisarni, naša babi pa pazi na Oskarja. Max pride okoli poldneva iz vrtca in nato smo popoldne skupaj, seveda če nimamo spet drugih obveznosti.

Story: Kako ste se navadili drug na drugega?

Zdi se nam, kot da nikoli ni bilo drugače. Ne znamo si več predstavljati, da nas je bilo kdaj manj. (smeh)

Story: Oskar je že toliko star, da je že pokazal, kakšno osebnost ima. Če ga primerjate z Maxom, v čem se razlikujeta?

Karakterno so že vidne razlike. Max se je recimo zelo hitro navadil drugih ljudi in tudi prej jih je sprejel, tudi če jih ni poznal. Oskar pa je veliko bolj zadržan. Kar nekaj časa potrebuje, da se navadi človeka. Najbolj varno se počuti pri družini, ob nas, ki ga vsak dan obdajamo. Potrebuje svoj čas, posluša in gleda. V tem pogledu ni bil tako hiter kot starejši bratec. Oskar je bolj pazljiv, vidi se, da je po horoskopu ribica, in za ribe je značilno, da so nežne in stikov nikoli ne vzpostavijo prve. Riba je dobra opazovalka, in to za Oskarja še kako drži! Max je škorpijon in za njih je že od začetka značilno, da si želijo samostojnosti. Otroci škorpijoni si želijo vse tisto, česar še tudi ne zmorejo. Pravzaprav je to stalnica malega škorpijona. (smeh) Kar naprej si želi, da bi sam zmogel čim več in čim prej. Ko pa ugotovi, da česa ne zmore ali da mu česa še ne dovolimo, izbruhnejo njegova čustva.

Story: Kako se Max obnaša do mlajšega bratca? Je kaj ljubosumen?

Ne, nič ni ljubosumen, izredno ljubeč, zaščitniški, skrben do mlajšega bratca ... Zelo se imata rada, in to mi pomeni ogromno. Prav vidim njun pogled, povsem drug izraz na obrazu. Izraz neke nepojmljive ljubezni, ki je drugačna kot v odnosu do naju z Dejanom. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, ko bosta velika. Seveda vem, da bodo prišli trenutki, ko se bosta sprla, stepla, kar je povsem normalno, ampak v prvi vrsti upam, tako ju tudi vzgajava, da bosta znala ceniti družino, bratsko ljubezen in si vse življenje stati ob strani.

Story: Kaj menite danes o vzgoji otrok?

Materinstvo jemljem zelo odgovorno in priznam, da si, dokler nisem postala mama, nisem mislila, da je na trenutke tudi tako zelo naporno (če sem čisto iskrena, česa težjega, bolj odgovornega do zdaj še nisem počela, in to 24 ur na dan, 365 dni v letu, do konca življenja). Odkar sem mama, še toliko bolj cenim in spoštujem ne samo svoja starša, ampak vse dobre starše oziroma starševstvo na splošno, pa tudi partnerje, ki jim z veliko mero ljubezni, spoštovanja, razumevanja, prilagajanja uspe dolga leta ohranjati srečen zakon in družinsko življenje. Kapo dol vsem! Vem, da nisem popolna, da bom delala napake, da se in se bom med vzgajanjem sinov marsikaj naučila tudi o sebi, vem pa tudi, da bom dala vse od sebe, da bova z Dejanom vzgojila pridna, delovna, poštena, samostojna, zadovoljna, zdrava, družbeno koristna fanta, ki bosta imela čut za soljudi.

Story: Glede na to, da živite nekoliko odmaknjeno od mestnega vrveža, ali so kakšne prednosti glede na to, da otroka ne bosta takoj podvržena 'vplivu' ulic?

Mislim, da je to odvisno od vzgoje, sama sem živela v mestu, imela sem dokaj strogo vzgojo in nikoli nisem padla pod nikogaršnji vpliv. Je pa res, da smo zgodnje otroštvo, preden smo se preselili v Velenje, preživeli na deželi, pri babici in dedku, in ko sem enkrat doživela ta pristni stik z naravo, kjer smo bili lahko zdaj na travniku, potem v gozdu, nato smo že plezali po drevesih v sadovnjaku pa pomagali na polju, me je to zaznamovalo za vse življenje, in tudi zato zdaj živim na deželi. To je posebna ljubezen, ki se je, kot vidim, že prenesla tudi na sinova.

Story: Današnji tempo veliko družin pripelje do tega, da se razidejo. Kaj menite o tem, da se partnerski odnosi hitro ohlajajo in da med družinami čedalje bolj manjka pogovorov?

Tempo življenja in dela je res neverjeten, stresen, ampak sama nisem človek, ki bi 'jamral'. Saj veste, da v življenju brez nič ni nič in da se je za vse uspešne, dobre stvari v življenju treba potruditi in trdo delati, tudi na področju medsebojnih odnosov. Družina je tisto bistvo, tista celica, ki nas drži pokonci. Vsaj midva z Dejanom delujeva tako, da je družina na prvem mestu. Čeprav so zdaj takšni časi, ko nas neusmiljen tempo dela preganja, ampak pri nama se kljub vsemu bistvo vrti okoli družine. Zavedanje, da je družina na prvem mestu. Tisti trenutki, ki so nam dani, da smo skupaj, so neprecenljivi in jih znamo še toliko bolj ceniti. Upam, da jih tudi dobro izkoristimo.

Story: Danes vzgoja otrok več ni tako enostavna, kot je bila v času, ko smo še sami bili majhni. Vse preveč je nekakšnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj otroka (od interneta do ulice ...). Kaj menite o tem in česa vas je pri tem najbolj strah?

Ne verjamem, da je bila vzgoja včasih lažja oz. bolj enostavna, morda je bila drugačna, kot je bil drugačen tudi način življenja. Upam samo, da bom imela dovolj energije in zdravja, glede na to, da sem imela otroke starejša (čez deset let bom abrahamovka, sinova pa bosta stara 15 in pol ter 11 let).

Story: Natalija, ne morem verjeti, da ste dvakrat rodili, vaša postava pa je še boljša, kot je bila prej. V čem je recept vaše vitke linije?

Imam dva celodnevna osebna trenerja - sinova, ki imata ogromno energije in mi ne prizanašata z akcijo. (smeh) Tu in tam zdaj že imam čas, da na hitro 'skočim' v lepotni salon Perfect Body v Mariboru na kakšno nego, sicer pa zdrav, aktiven način življenja in prehranjevanja.

Story: Ste imeli načrtno kakšne diete?

Nimam diet, jem raznovrstno zdravo hrano, redno - petkrat, šestkrat na dan (v popoldanskem času se izogibam sladkemu) -, redno pijem tekočino, v ničemer ne pretiravam in to je to ... mislim.

Story: Doma imate tudi vrt. No, natančneje, babica Marika skrbi za te stvari. Kako gledate na domačo zelenjavo in tisto, ki jo ponujajo veliki nakupovalni centri?

Najboljše so mi povrtnine z domačega vrta (v mojem primeru z vrta dedka in babi) - no, pa saj smo tudi mi doma v loncih uredili mini vrtiček za Maxa in Oskarja ter posadili jagode, začimbe ... Ostalo še pripravljamo. tako da že navdušeno spremljamo, kaj se vsak dan dogaja, medtem pa urejamo okolico hiše in teraso, presajamo sivke, tako da moram tudi tale intervju počasi zaključiti, ker mala vrtna mojstra že vriskata in kličeta, kdaj gremo v akcijo.

Napisala MIMA

Fotografije Natalija Jelušič Babič, Bumerang