A v enem samem trenutku, zaradi poškodbe stegenske mišice, ki ga je mučila že pred tekmo, je izginilo vse – sezona, priznanja in možnosti. Brez uvrstitve v All-NBA ekipo, brez večjih nagrad za zgodovinsko sezono in, kar je najpomembneje, brez naziva MVP. Njegov vzpon v boju za MVP je bil izjemen in je močno premešal razmerja. Ko so Lakersi ujeli ritem pred končnico, je Dončić nizal številke, kakršnih nismo videli vse od časov Michaela Jordana. Kljub temu, da je marca v povprečju dosegal skoraj 40 točk na tekmo, je še vedno zaostajal za Shaijem Gilgeous-Alexandrom, Nikolo Jokićem in Victorjem Wembanyamo. To je bilo težko razumeti. Dončić je v povprečju dosegal več kot 33 točk, osem skokov in osem asistenc. Kljub izjemnim predstavam, vključno s tekmo s 50 točkami in trojnim dvojčkom s 40 točkami, se ni povzpel na vrh lestvice MVP, temveč je celo nazadoval. Mediji in navijači so nenehno razpravljali, zakaj je tako. Nagrada MVP je močno povezana z zgodbami in percepcijo. Dončić je sicer eden najbolj dominantnih napadalnih igralcev, vendar njegov slog igre – kjer ima žogo večino časa v rokah in vodi igro – pri nekaterih vzbuja dvome. Gre za sistem, ki je zelo osredotočen nanj, kar pomeni, da se mora ekipa prilagoditi njegovemu načinu igre. Čeprav je uspešno igral ob Kyrieju Irvingu, Austinu Reavesu in LeBronu Jamesu, nikoli ni bilo dvoma, kdo vodi napad. Berite dalje ...