Pred kratkim smo pisali, da Sebastjana Cimirotiča 12. julija na Pohorju čaka testiranje za morebitni prestop k angleškemu drugoligašu Leicester Cityju. Zdaj je 12. mimo, na Pohorje ga ni bilo. Angliji se je odpovedal, še preden je sploh kaj poskusil.
Story: 1. julija ste podpisali pogodbo z Olimpijo, ki bo v prihajajoči sezoni merila moči v prvi slovenski ligi. Že v soboto vas čaka udarni mestni derbi proti Interblocku. Bo šlo za prestiž?
Za ponos. Eden izmed nas bo v ponedeljek hodil z dvignjeno glavo, drug pa se bo zaklenil in si ne bo upal priti ven.
Story: Kako kot kapetan ocenjujete trenutno ekipo?
Verjamem v naš igralski kader. Olimpija je spet v prvi ligi, kar je velika stvar. Po mojem mnenju je še vedno največji klub v Sloveniji in igralci, ki oblečejo njen dres, se morajo zavedati, da je Olimpija pritisk, ki mu ne smejo podleči. Olimpija mora ciljati na prva tri mesta.
Story: Kako to, da so prav vam zaupali vlogo kapetana?
Ker sem car! (nagajiv pogled) … Mogoče zato, ker sem že dal nekaj skozi, ker sem že toliko let pri Olimpiji …
Story: Ste sploh že bili kdaj kapetan?
Ne.
Story: Se pravi, da potemtakem v tem smislu zdaj izgubljate nedolžnost?
Ja (nasmeh). V čast mi je biti kapetan tako velikega kluba, kot je Olimpija, se pa hkrati seveda zavedam, da je to težka naloga. Kot kapetan moraš ekipi ves čas stati ob strani - v dobrem in slabem.
Story: Vam je jasno, da vas bodo novinarji imeli na tapeti, ko klubu ne bo šlo po načrtu?
Ja. To sem sprejel, to pričakujem, na to sem pripravljen. Vem, da ne more biti vedno vse samo lepo.
Story: Kaj se je zgodilo z 12. julijem, ko bi se morali udeležiti testiranja na Pohorju?
Vse je kazalo super, potem pa sem se začel dnevno dobivati z vodstvom Olimpije, seznanili so me z načrti kluba in ti so se mi zdeli dobri. Vedel sem, da bi bila zgodba z Angleži tvegana; nikoli se ne ve, ali bi mi uspelo ali ne. Vse bi bilo odvisno od dnevne forme - od enega dneva, ko si ali nisi pripravljen. Lahko da bi mi uspelo, lahko pa bi se mi tako zalomilo, da me tudi pri Olimpiji morda ne bi več vzeli
… Trenutno so torej oni na Pohorju, jaz pa sem izbral Olimpijo.
Story: Zagotovo se bo našel kdo, ki bo rekel, da ste po domače rečeno klenili od strahu …
To sploh ne drži. Drži le to, da nisem želel tvegati. Mislim, da sem naredil pravo potezo, tako zase kot tudi za Olimpijine navijače, Green Dragonse.
Story: Z njimi gojite poseben zavezniški odnos, kajne?
Res je. Olimpije nikoli nisem želel izdati. Imel sem priložnost, da bi igral za klub, ki je največji sovražnik Olimpije, lahko bi šel tja, a tega nisem hotel narediti samo zaradi Green Dragonsov.
Story: Mislite, da bi vam Dragonsi zamerili tudi, če bi za punco vzeli Štajerko?
Khm, ne vem, ali bi mi zamerili … To je spet nekaj čisto drugega.
Story: Zares čisto nekaj drugega – kako kaže z dopustom? Bo kaj?
Ne, kje, ni šans. V soboto se nam začne prvenstvo, kar pomeni, da vse do decembra lahko kar lepo pozabim na dopust.
Story: Kdaj ste si nazadnje privoščili tiste zares prave počitnice?
Uf, sploh se ne spomnim … Aja, ko sem igral še v Italiji. Tam je bil drugačen sistem kot pri nas; imeli smo mesec dni prosto, kar je pomenilo, da sem si brez težav lahko dal 14 dni duška.
Maja Susman