Številni si polnijo denarnice ob obletnici smrti Diane

4. 9. 2017
Deli
Številni si polnijo denarnice ob obletnici smrti Diane (foto: profimedia)
profimedia

Vse, kar ima na naslovnici napisano »Diana«, se odlično prodaja. Še celo David Emanuel, kreator, ki je kreiral Dianino poročno obleko, je o tem napisal knjigo (A Dress for Diana, 2006).

Penny Junor, biografinja kraljeve družine, je seveda pristavila svoj biografski lonček (Diana, Princess of Wales: A Biography, 1982), pa potem za dobro mero napisala še knjigo o njenem zakonu (Charles and Diana: Portrait of a Marriage, 1991).

Lady Colin Campbell, ki prav tako najraje piše o kraljevi družini, je že v naslovu prve Dianine biografije napovedovala, da prav ona pozna najintimnejše podrobnosti princesinega zasebnega življenja (Diana in Private: The Princess Nobody Knows, 1992). Malo dopolnjeno biografijo je trinajst let pozneje izdala še enkrat, spet z naslovom, ki je obetal, da avtorica ve več kot drugi (The Real Diana, 2005). Tudi Andrew Morton je dajal z naslovom vedeti, da pozna pravo resnico (Diana: Her True Story in Her Own Words, 1992), le da jo je on res: Diana je (skrivaj) sodelovala pri pisanju knjige, on ji je pošiljal vprašanja, ona je posnela ure in ure avdiotrakov, na katerih zelo odkrito razpreda o svojem življenju, tako o svojem nesrečnem otroštvu kot o še bolj nesrečnem zakonu s Charlesom.

Trevor Rees-Jones, Dianin telesni stražar, je edini preživel avtomobilsko nesrečo, v kateri je Diana umrla. Dobil je hude poškodbe glave in je bil več dni v komi, zato so mu verjeli, ko je tako tabloidom kot preiskovalcem zatrjeval, da se nesreče sploh ne spominja. Bil je eden redkih, ki svojega poznanstva z Diano ni poskušal unovčiti – no, vsaj do takrat, ko je tudi on podlegel (milijonu funtov, so poročali): leta 2000 je o nesreči, ki se je ne spominja, napisal knjigo (The Bodyguard's Story: Diana, the Crash, and the Sole Survivor). Patrick Jephson je bil Dianin tajnik – in le kam bi prišli, če ne bi še on napisal knjige (Shadows of a princess: An Intimate Account By Her Private Secretary, 2000). Princesin butler Paul Burrell je bil »edini moški, ki mu je zaupala« – to vemo, ker nam je sam povedal, prav tako kot mu je treba verjeti na besedo, da mu je delodajalka laskala, da je njena opora, njena skala. Zato je bilo toliko huje, ko je njeno zaupanje izdal, ne enkrat, temveč dvakrat (A Royal Duty, 2003, in The Way We Were: Remembering Diana, 2007).

Da se da z Diano v naslovu dobro zaslužiti, velja prav tako za filme, zato je tudi teh o njej veliko, tako starih kot čisto novih. Tako igranih kot dokumentarnih. Tako nizkoproračunskih televizijskih filmčkov (Charles & Diana: A Royal Love Story, 1982; Charles and Diana: Unhappily Ever After, 1992) kot velikih hollywoodskih produkcij (se še spomnite veličastne polomije Diana, 2013, o princesini romanci s pakistanskim kirurgom z Naomi Watts v glavni vlogi?). Zagotovo pa se ne morete spomniti dokumentarca Unlawful Killing (2011), saj ga niso nikoli dali v distribucijo. Financiral ga je Dianin nesojeni tast Mohamed Al-Fayed, ki že vse od nesreče trdi, da so Diano umorili po nalogu princa Filipa.

V Frearsovi odlični drami The Queen (2006) se Diana nikoli ne pojavi; film, ki je Helen Mirren v naslovni vlogi prinesel oskarja, govori o dogajanju v Balmoralu v prvih dneh po Dianini smrti. Potem je tu urugvajski kratki film Diana: The Rose Conspiracy (2005), ki so ga prikazali na festivalu v Benetkah, se je pozabaval s fantastično premiso, da je Diana nesrečo v Parizu preživela in zdaj srečno živi v slumu v Montevideu. Letošnja okrogla obletnica je prinesla zvrhano košaro novih dokumentarcev. Njena sinova sta naročila kar dva. Prvega, Diana, Our Mother: Her Life and Legacy, so pokazali že julija in je – predvidljivo – hvalnica njeni dobrodelni dejavnosti, posejana z Williamovimi in Harryjevimi spomini na mamo. Drugi, z delovnim naslovom Diana, prihaja te dni in se ukvarja z obdobjem tik po njeni smrti.

Dokumentarec Diana: In Her Own Words, ki ga prikazuje National Geographic, uporablja avdioposnetke, ki jih je Diana naredila leta 1991 za Mortonovo knjigo, in je podložen z dokumentarnimi videoposnetki. Njena poroka je bila, v filmu pove Diana, »najhujši dan v mojem življenju«.

Zdaj pa je že počasi čas, da začnejo filmarji pripravljati dokumentarce za trideseto obletnico Dianine smrti. Princesa zagotovo še ni razkrila vsega

11 November 1988: Princess Diana wears a Viv Knowlands veiled hat at The Armistice Commemoration Day in the Arc de Triomphe in Paris, France ■ 11 نوفمبر 1988: اﻷميرة ديانا ترتدي قبعة مزينة بشبك ناعم، من تصميم فيف نولاندز، أثناء حضورها حفل تذكاري لتأبين جنود قوات التحالف الذين حاربوا ضد القوات النازية إبان الحرب العالمية اﻷولى، وتوقيع إتفاقية تعاون عسكري نتج عنها إيقاف المعارك في مثل هذا اليوم تحديدا. وقد أقيم حفل التأبين في ساحة قوس النصر بشارع الشانزليزيه في العاصمة الفرنسية باريس ■ #princessdianaforever #humanitarian #princessofwales #princessdiana #gb #hertruestory #kensingtonpalace #uk #thebritishroyalfamily #theroyalfamily #thebritishmonarchy #queenofhearts #instagood #instaroyal #instalike #di #fashionicon #peoplesprincess #style #glamorous #icon #foreveryoung #uk #الأميرة_ديانا #أميرة_ويلز #أميرة_القلوب #الأميرة_ديانا_لﻷبد #بريطانيا

A post shared by Princess Diana Forever (@princess.diana.forever) on Aug 22, 2017 at 2:53pm PDT

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju