Priljubljeni pevec preživlja težke trenutke, njegovo sporočilo gane do solz.
Priljubljeni hrvaški pevec Tony Cetinski preživlja težke trenutke. V 79. letu starosti je umrl njegov oče Mirko Cetinski, priznani glasbenik, ki je pomembno zaznamoval hrvaško glasbeno sceno. Tony se je od njega poslovil z ganljivo objavo na družbenih omrežjih, v kateri je izlil svojo bolečino in spregovoril o neizrečenih besedah, skupnih spominih ter ljubezni med očetom in sinom.
"V življenju so trenutki, na katere človek nikoli ne more biti pripravljen. Eden izmed njih je trenutek, ko se mora posloviti od lastnega očeta. Kako se posloviti od nekoga, ki je del tebe? Od človeka, čigar kri se pretaka po tvojih žilah, čigar glas nosiš v spominu in čigar sled ostaja v tebi, dokler dihaš?" je svoj čustveni zapis začel Tony Cetinski.
V nadaljevanju je priznal, da bi očetu rad povedal še toliko stvari, mu zastavil številna vprašanja in z njim delil še veliko trenutkov. "Oče moj, toliko stvari bi ti še rad povedal. Toliko vprašanj bi ti rad zastavil, toliko trenutkov delil s teboj. Zdaj, ko te ni več, se zavedam, kako dragocene so bile tudi povsem običajne stvari, ki sva jih morda jemala za samoumevne," je zapisal.
"Pogosto mislimo, da imamo za vse še dovolj časa"
Pevec se je v svojem zapisu dotaknil tudi odnosov med starši in otroki ter trenutkov, ki jih zaradi vsakdanjega življenja pogosto zamudimo. "Življenje nas včasih popelje po različnih poteh. Ne uspemo vedno povedati vsega, kar čutimo, ne objamemo se vsakič, ko bi se morali, in pogosto mislimo, da imamo za vse še dovolj časa. Toda čas nas ne vpraša," je zapisal. Ob tem je poudaril, da se ne želi osredotočati na zamujene priložnosti, temveč na vse, kar sta z očetom doživela skupaj.
"Danes ne želim šteti vsega, česar nisva uspela storiti. Želim se spominjati tistega, kar sva imela. Vsega lepega, vsega težkega, vsega najinega. Kajti odnos med očetom in sinom ni vedno stkan le iz besed. Včasih se skriva v pogledu, tišini, ponosu, skrbi in ljubezni, ki je morda nisva vedno znala pokazati."
"Še enkrat bi rad slišal tvoj glas"
Posebej ganljiv je bil del zapisa, v katerem se je Tony očetu zahvalil za življenje in vse, kar mu je dal. "Hvala ti, oče, za življenje, ki si mi ga dal. Hvala ti za vse, kar si znal in zmogel dati. In za vse življenjske nauke, ki jih bom morda šele zdaj, ko te ni več, popolnoma razumel."
Nato je priznal, da si želi le še ene priložnosti, da bi očeta objel in mu povedal, kako zelo ga ima rad. "Še enkrat bi te rad objel. Še enkrat slišal tvoj glas. Še enkrat dobil priložnost, da ti povem nekaj najpreprostejšega, a najpomembnejšega: Rad te imam, oče."
Dodal je, da bo oče vedno ostal del njega, tako v spominih kot v glasbi, ki jo ustvarja. "Toda nekaj vem: dokler bom živel, bo del tebe živel v meni. V mojih mislih, spominih, v vsakem koraku in v vsaki pesmi, ki jo bom zapel iz srca."
Ob koncu je poudaril, da to ni dokončno slovo, temveč način, kako očetu povedati, koliko mu je pomenil in kako zelo ga bo pogrešal. "Počivaj v miru, oče moj. Jaz pa te bom nosil tam, kjer slovesov ni. V svojem srcu. Za vedno tvoj sin," je sklenil ganljivo objavo. Pod zapisom so se hitro zvrstili številni komentarji njegovih sledilcev, ki so pevcu izrekli iskreno sožalje in mu namenili besede podpore v teh težkih trenutkih.
View this post on Instagram
Za seboj pustil bogato glasbeno zapuščino
Mirko Cetinski se je rodil leta 1948 v Pulju. Na glasbeni poti je prve korake naredil že leta 1962, ko je prvič javno nastopil na prireditvi Prvi pljesak v Pulju. Od leta 1968 je redno nastopal na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, pomemben mejnik v njegovi karieri pa je bil nastop na Zagrebškem festivalu leta 1972 s pesmijo Moje ludo srce.
Sledili so številni nastopi, koncertne turneje in prva zlata plošča. Prepeval je v hrvaškem in italijanskem jeziku, med njegove najbolj znane skladbe pa sodijo Moje ludo srce, Plači, plači, gitaro, Pođi sa mnom do Rovinja in Na jidrenju. S svojim glasom in glasbenim ustvarjanjem je pustil pomemben pečat, njegova zapuščina pa bo živela naprej tudi skozi glasbo njegovega sina Tonyja Cetinskega.
