Znana po svoji odkritosti, pa si 20 let ni upala spregovoriti o bolezni, ki jo je doletela v mladih letih

Tako je leta 2011, v oddaji The View, občinstvu priznala igralka in voditeljica Whoopi Goldberg. Takrat je prvič javno spregovorila o svoji dolgo prikrivani izkušnji: o parodontalni bolezni, ki jo je doletela že v mladih letih.

Goldberg je bila stara komaj 35 let, ko je izvedela, da ima napredovalo obliko bolezni dlesni, ki je že načela njeno čeljustno kost. Za nastalo stanje je javno sicer krivila predvsem samo sebe, ker 'navkljub odličnemu zobozdravstvenemu zavarovanju, ki ga je takrat imela, ni redno obiskovala zobozdravnika'.

Medtem ko bi s posredovanjem zobozdravnika bolezen gotovo uspela še pravočasno zaustaviti, je bila namesto tega veliko prezgodaj, torej sredi svojih tridesetih, soočena z nujno operacijo, brez katere bi verjetno izgubila večino zob.

Čeprav je bi za njo že precej invaziven poseg, je Whoopi, ki je sicer znan po svoji odkriti neposrednosti, o vsem skupaj več kot dvajset let molčala.

Šele leta 2011 je svojo zgodbo uporabila kot opomin drugim, da bolezen dlesni ni le estetska težava, temveč resna zdravstvena grožnja, ki lahko prizadene celotno telo. Med drugim je namreč že dolgo znano, da je bolezen dlesni tesno povezana z boleznimi srca, možgansko kapjo, prezgodnjim porodom in celo rakom trebušne slinavke. 

Stigma je posledica nepoučenega moraliziranja

Goldbergina izpoved nas spomni na nekaj, o čemer se redko govori: zobne bolezni nosijo s seboj posebno močno stigmo.

Medtem ko se pri drugih kroničnih boleznih redko uporablja moraliziranje – redko kdo bo rekel, da je nekdo sam kriv za srčni infarkt – so pri težavah z zobmi in dlesnimi sodbe hitre in ostre. Slabo stanje ustne votline in zobovja je pogosto označeno kot nekakšen dokaz pomanjkanja higiene ali kar osebne zanemarljenosti.

Posledica je, da mnogi svoje težave zato še bolj skrivajo, iz strahu (in osramočenosti) pa nato še odlašajo z obiskom zobozdravnika, kar vodi v še hujše posledice in še večji občutek sramu.

Resnica pa je veliko bolj zapletena, kot jo rišejo moralne sodbe.  

Stvari so v resnici precej bolj kompleksne

Študije so pokazale, da genetika igra veliko vlogo pri dovzetnosti za parodontalno bolezen.

Najbolj znamenita med njimi je tista, ki so jo med letoma 1970 in 1985 izvedli na Šrilanki. V raziskavo je bilo vključenih 480 pobiralcev čaja, ki niso imeli dostopa do zobozdravniške oskrbe in niso nikoli uporabljali ščetke ali drugih pripomočkov za higieno.

Rezultati so bili presenetljivi. Približno 12 % ljudi bolezni nikoli ni razvilo dlje od blažjega gingivitisa, 80 % jih je imelo zmerno obliko periodontitisa, pri 8 % pa je bolezen že v mladosti povzročila izgubo zob. Vsi so živeli v podobnem okolju, imeli podobne navade, razlike pa so kljub temu bile ogromne.

To je jasen dokaz, da na razvoj bolezni vplivajo predvsem individualne razlike – imunski odziv, dednost in kombinacija dejavnikov, ki jih posameznik ne more nadzorovati.

Higiena je potrebna, ni pa od nje odvisno vse

Čeprav je higiena še vedno (in vedno) bo temelj, na katerem gradimo zdravje zob, je pošteno priznati, da ni vse v rokah posameznika.

Zgodba Whoopi Goldberg tako ni zgodba o zgolj njeni lastni osebni napaki, ampak o bolezni, ki se lahko zgodi vsakomur.

• Čeprav so se Goldbergovi kasneje z izpovedmi o svojih težavah z ustnim zdravljem pridružili tudi drugi, med njimi David Ramsey, Justin Timberlake in Zoe Williams, ljudje o tem še vedno ne upajo govoriti odkrito.

In zato je pomembno, da se pri zobeh kolektivno in torej kot družba že enkrat odmaknemo od moraliziranja in sramotenja.

Bolezen dlesni je kronična, zapletena in resna, in prav tako kot pri drugih boleznih ljudje potrebujejo predvsem razumevanje, podporo in strokovno pomoč, nikakor pa ne krivde in stigme.

Prihodnost prinaša razloge za optimizem

Članek vendarle lahko zaključimo s precej optimizma. Prihodnost je po zaslugi napredka znanosti namreč več kot obetavna.

Razvijajo se cepiva proti ključnim bakterijam, ki povzročajo vnetje, kar bi lahko pomenilo dodatno zaščito poleg vsakodnevne higiene. Na področju regenerativne medicine se raziskujejo matične celice in rastni faktorji, ki bi omogočili obnavljanje obzobne kosti in dlesni, torej tistega, kar je še nedavno veljalo za nepovratno izgubljeno. Vse bližje so tudi nano-premazi in bioaktivne zobne paste, ki bi lahko preprečili nastanek pigmentacije in zmanjšali tveganje za vnetja dlesni, še preden se ta razvijejo.

Znanost torej koraka v smer, kjer bodo zobje bolje zaščiteni, zdravljenja pa manj boleča in bolj učinkovita. Če k temu dodamo že danes dosegljivo znanje o preventivi, lahko prihodnost zobozdravstva gledamo z optimizmom – kot čas, ko bo stigma manjša, možnosti zdravljenja večje in nasmeh zares bolj varen za vse.

A ker ta hip še nismo povsem tam, je na mestu vprašanje ... 

Kako je s Whoopi danes?

Do danes je Whoopi Goldberg še večkrat javno spregovorila o svojih težavah z zobmi, javnost poskušala tudi ozavestiti za dejstvo, kako zelo je napredovalo zobozdravstvo od devetdesetih let, ko ji je bila prvič dana izjemno neprijetna diagnoza, kasneje pa je odkrito govorila še o uporabi delnih zobnih protez. Delne proteze ji namreč danes omogočajo ohranjanje polne ustne funkcije in naravnega videza.

Njena odkritosrčnost in transparentnost je nazadnje tako znatno pripomogla še k normalizaciji uporabe zobnih protez med širšo javnostjo. 

• Preberite si tudi: Frank Sinatra je bil do konca življenja prepričan, da je bila Marilyn Monroe umorjena