Zadnje marčevske dni smo bili na Nizozemskem, natančneje v Maastrichtu.
Tam smo se družili z izjemnim glasbenim virtuozom, ki je klasično glasbo približal številnim, z violinistom Andrejem Rieujem. Razkazal nam je svoj dvorec, ki se dviga nad mestom, ter dokazal, da nima le odličnega smisla za glasbo, temveč je domač tudi v arhitekturnih vodah. Graščina de Torentjes, v prevodu 'majhni stolpiči', izhaja iz 15. stoletja in je bila dolgo tudi dom slovitega francoskega mušketirja D’Artagnana. Prav ta naj bi v jedilnici užival tudi v svojem zadnjem zajtrku, preden je izgubil življenje v francosko-nizozemski vojni.
Andre sicer v gradu ne stanuje, temveč ga uporablja za pisarne in sprejemanje gostov, sam pa s soprogo Marjorie prebiva v bližnji hiši. Že kot otrok je gojil željo, da bi nekoč prebival v gradu, zgledoval se je namreč po stripovskem junaku Tin Tinu. Z izjemnim glasbenim uspehom pa so se mu sanje tudi uresničile. Kot otrok je v tej graščini obiskoval ure piana, vendar pa na otroško sedenje za klavirjem ne goji najlepših spominov.
“Tega gradu kot otrok nisem maral. Bil je zelo temačen, prav depresiven. Učitelj piana pa je bil prava svinja,” nam zaupa v smehu in nadaljuje: “Niti najmanj mi ni bilo všeč. Pozneje pa sem se preselil v bližino. Nekega dne sva se s soprogo Majorie sprehajala mimo. Poglej si ta grad. Kaj pa, če bi ga kupila? Majorie me je opozorila, da bom moral v tem primeru prodati veliko albumov. Pa sem jih!”
Ob rekordni prodaji albumov ter stalnici na glasbenih lestvicah je grad septembra 1999 tudi kupil in se lotil temeljite prenove. Za grad je odštel milijon in pol, vendar je bila takrat graščina v zelo slabem stanju. Sam odkrito prizna, da ga žena večkrat okara, češ, kakšen zapravljivec je, vendar se za to ne zmeni kaj dosti.
“Res sem velik zapravljivec, preveč zapravljam in dajem od sebe. Tako kot na koncertih. Moji nastopi so vedno dolgi, saj rad dajem poslušalcem več,” pove Rieu, ki bo 24. maja že tretjič zapored nastopil v ljubljanskih Stožicah. Stene njegovega gradu krasijo številne čudovite slike, v jedilnici je umetnina izpod čopiča njegovega starejšega sina Marca, ki je zaplaval v slikarske vode. V salonu sta portreta Andreja in njegove žene Marjorie.
Našli ga boste v salonu ali kuhinji
Čeprav je glasbenik med letom pogosto na turneji, pa venomer poskrbi, da veliko časa namenja tudi družini. Kot nam je zaupal, se najdlje zadržuje v salonu in kuhinji, saj je prav kulinarika njegova velika strast. Skupaj z njim in orkestrom sicer potuje tudi kuhar, ki skrbi za uravnotežene obroke pred nastopi. “Rad imam kuhanje. Kaj bi želeli, da vam skuham? Kuhanje je vrsta sprostitve. A prava sprostitev je še vedno spanec. Takrat se lahko napolnim z energijo. Takoj, ko se uležem, zaspim. To je moja velika prednost, ne glede na to, kje sem,” poudari violinist.
Ob prihodu na dvorišče nam je v oči padla tudi velika steklena stavba, vrt, kjer je mogoče občudovati najrazličnejše vrste rastja in več vrst ptic. “Nekateri ljudje kupujejo ferrarije, jaz pa sem si želel imeti vrt, poln metuljev,” razloži navihano. Tudi sami smo se imeli priložnost sprehoditi med zelenim rastjem, po vejah so se podile pisane ptice, v ribniku pred steklenjakom pa japonski krapi. Andre nam je zaupal, da ga zelenje navdihuje, predvsem v zimskih mesecih, ko se lahko ob nekoliko bolj ’tropskih’ temperaturah, ki vladajo za steklenimi stenami, sprosti.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču