Čeprav je imel igro rad in je veliko igral, Andrew v mladih letih nikoli ni sanjal o tem, da bi bilo igranje njegov poklic. Želel si je študirati podjetništvo in tudi delati v tem poslu.
In morda bi se to tudi res zgodilo, če ga prijatelj ne bi prepričal, da se skupaj udeležita izobraževanja o gledaliških študijah, po koncu katerega je bila njegova usoda zapečatena ...
Igrati je začel že v otroških letih
Andrew Russell Garfield je bil rojen leta 1983 v Los Angelesu, a je otroštvo in velik del mladosti preživel v Veliki Britaniji, kamor se je s starejšim bratom ter staršema – mamo Lynn in očetom Richardom, preselil v prvih letih svojega življenja. V mestecu Guilford, kjer je družina živela, je obiskoval šolo, odvečno energijo pa je porabljal na treningih gimnastike in plavanja. Prav v mladih letih pa se je tudi seznanil z igro in začel nastopati – prvič je na odru stal pri devetih letih v gledališki produkciji Bugsy Malone. Strast do igre ga je spremljala še v najstniških letih, saj se je v igranju ves čas izpopolnjeval in tudi veliko nastopal. A da bi igranje postalo njegov poklic, sprva ni razmišljal, saj si je želel študirati podjetništvo. Da se to ni zgodilo, je kriv njegov prijatelj, ki ga je prepričal, da se skupaj z njim udeleži izobraževanja o gledaliških študijah, ki ga je uspešno opravil. Svoje znanje pa je pozneje izpopolnil še na Šoli za govor in dramo univerze v Londonu, kjer je leta 2004 tudi diplomiral in se zatem posvetil delu v gledališču, kjer se je izkazal tudi v bolj zahtevnih vlogah ter si leta 2006 za svoje delo prislužil tudi nagrado Evening Standard Theatre Awards za najboljšega novinca.
Od gledališča do filma
V nasprotju s številnimi mladimi igralci Andrew ni dolgo čakal na svojo priložnost pred kamerami. Že leto dni po končanem šolanju je namreč začel nastopati v različnih angleških TV-serijah, med katerimi je nam zagotovo najbolj poznana serija Doctor Who, ki se je predvajala na BBC. Prav kmalu pa so njegovo nadarjenost opazili tudi čez lužo in ga povabili, da zaigra skupaj s Tomom Cruisom, Meryl Streep in Robertom Redfordom v filmu Jagenčki in levi (2007). Zalet pa je njegova filmska kariera dobila s filmom Družbeno omrežje (2010), v katerem je upodobil Eduarda Saverina in si za vlogo prislužil nominacije za kar nekaj prestižnih nagrad, med drugim tudi za nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca in vzhajajočo zvezdo ter nominacijo za zlatega globusa za najboljši nastop in stransko vlogo.
Številni kritiki so že takrat menili, da bo nekega dne še velika zvezda, in niso se motili. To mu je uspelo že s filmom Neverjetni Spider-man (2012), v katerem je upodobil Petra, fanta z neverjetnimi sposobnostmi. Za vlogo je Andrew kar nekaj mesecev pridno treniral jogo in pilates, da bi njegovo telo postalo bolj gibljivo, ob tem pa ni šlo niti brez zahtevnih treningov za moč in zmogljivost. Priprave in snemanje so bili zanj izčrpavajoči, a trud se mu je obrestoval. Film je bil namreč velika uspešnica, številni filmski kritiki so bili nad njegovo igro navdušeni, priznani filmski režiserji pa so mu še bolj množično začeli ponujati delo. Med drugim je lani pod taktirko Mela Gibsona posnel film Greben rešenih (2016), za katerega si je prislužil še eno nominacijo za zlati globus ter tudi oskarja v kategoriji za najboljšega igralca. Trenutno ga lahko gledamo v filmu Do zadnjega diha, ki je nastal pod taktirko Andyja Serkisa.
V prostem času se sprošča s srfanjem
Andrew na prvo mesto postavlja svoje delo, zato ima le malo časa za to, da se ukvarja s stvarmi, ki jih ima rad. A ko mu čas že uspe najti, se rad posveti dejavnostim, ob katerih se sprosti. Zato si rad pogleda kak dober film ali prebere zanimivo in poučno knjigo, zna pa zaigrati tudi na kitaro. Številni pa ne vedo, da se fant ukvarja tudi s tesarstvom. Sicer se Andrew tudi še vedno rad in veliko ukvarja s športom – rad rolka, še raje pa srfa, saj ga to sprošča.
Besedilo: Tina Ambrožič // Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču