Berghain: Najbolj znan nočni klub na svetu

20. 8. 2017 | Vir: Jana
Deli
Berghain: Najbolj znan nočni klub na svetu (foto: Profimedia)
Profimedia

Če si bil sprejet v Berghain, si doživel vse, kar lahko doživiš v Berlinu, pravijo.

Še preden sem se odpravila na pot proti Berlinu, je bilo vse, o čemer sem poslušala od prijateljev, da moram priti v Berghain. Glede na to, da nisem največji ljubitelj elektronske glasbe, nisem pričakovala, da se bo za največjo znamenitost tega mesta izkazal neki nočni klub in ne berlinski zid.

Ure in ure čakanja za vstop

Berghain je nočni klub v Berlinu, ki je bil poimenovan po svoji lokaciji – stoji namreč na meji med Kreuzbergom in Friedrichshainom, dvema najbolj priljubljenima predeloma Berlina, ko gre za nočno življenje. Trenutno velja za svetovno prestolnico tehna, ki se povezuje z dekadenco in hedonizmom.

Zgradba se ponaša z ogromnimi dimenzijami sob, ki so plesišča, visokimi stropi in sprejme 1.500 gostov. Notranjost je opremljena zelo minimalistično, vse je odeto v jeklo in beton, vse je črno in brez okrasja, edina stvar, ki popestri sobo, so velike gugalnice. Morda lahko najbolje naslikam ugled in priljubljenost tega kluba s pravili, ki jih lahko 'na skrivaj' najdete na internetu ali pa vam jih prišepnejo drugi. Klub je tako eliten, da ljudje stojijo ure v metrskih vrstah, in tudi če čakajo štiri ure, jim to ne zagotavlja vstopa v klub. Varnostniki te na hitro premerijo z očmi in nato zavrnejo ali spustijo naprej.

Čas, obleke in tišina

Prvi namig, ki sem ga dobila, je bil, naj grem v klub v soboto ob 11. uri zvečer. Takrat še ni tako »velikega navala«, saj gredo ljudje v Berlinu 'ven' okoli enih ali dveh zjutraj. Čeprav se klub odpre šele ob polnoči, je bila že nekaj minut čez enajst pred vrati ogromna gneča. Črne oprijete obleke, dolg črn plašč, nobenih bleščic in le malo ličil – še vedno sem bila najbolj pisan človek v vrsti zgolj zaradi rdeče šminke, svetlih las in modrega uhana. Črno kapo in karirast šal so mi prijatelji pospravili v torbo. Niti uhan ni povsem sodil zraven in zagotovo je bil minus, da nisem bila oblečena v črno usnje, ampak zaradi dolgega črnega plašča to niti ni bilo tako zelo pomembno, saj se večini ljudi v vrsti fetiš usnjene obleke ali mrežaste majice niso videle.

Drugo pravilo – ko stojiš v vrsti, moraš biti tiho, sicer lahko deluješ preveč 'zagret' in 'ne dovolj kul'. Gledati moraš pred sabo v tla, tiho in mirno, zdolgočaseno in brezbrižno, nikakor pa ne smeš govoriti v jeziku, ki ni nemščina, saj turistov ne marajo. Najbolj menda ne prenesejo angleščine. Ne smeš delovati vesel, ne smeš izražati tako rekoč ničesar. Ko pogledaš cenik pijač, pa se vprašaš, kdo bi dal toliko denarja za eno malo pivo ...

Varnostniki preverjajo tudi imena glasbenikov, ki vrtijo glasbo. S svojim poznavanjem pokažeš, ali si res želiš vstopiti zaradi njihove glasbe in kluba ali pa je zate to le atrakcija. Ko si tako popularen, da ljudje brskajo po spletu, kako priti v tvoj klub, in upoštevajo govorice o pravilih, ki jih dobijo od ljudi, ki so nekoč svojo nogo pomolili skozi njihova vrata, si lahko privoščiš selekcijo in odobriš vstop le tistim, ki resnično ustrezajo vsem tvojim merilom. Da ne bo pomote, tudi glasbeniki, ki nastopajo, so skrbno izbrani. Če kot didžej nastopaš v Berghainu, si slaven in si lahko v kateremkoli drugem klubu, saj ti je uspelo priti na vrh. Med drugim so se lastniki kluba leta 2005 odločili, da bodo odprli svojo glasbeno založbo Ostgut Ton.

Nobenih slik, nobenih ogledal

Ob polnoči, ko je klub odprl svoja vrata, sem tako čakala le eno uro ali manj, da sem prišla pred varnostnika, ki se je v sekundi odločil, ali lahko vstopim ali ne. S prstom mi je pomignil, naj vstopim, in me poslal k ženski, da me pretipa. Pregledala mi je še torbo, vzela telefon in čez kamero prilepila oranžen krogec, nato pa me je predala drugi ženski, ki mi je za vstop zaračunala 20 evrov.

V garderobi so se mi pridružili prijatelji, ki so čakali v vrsti za mano. »Kamero imaš prelimano, ker ne smeš slikati v klubu,« so mi odgovorili na moje izraženo presenečenje. To pa tudi ni bila edina stvar, ki ti je preprečevala, da bi kje lahko ozrl svoj odsev: nikjer nisem videla ogledal. »Po urah žuranja se nočeš videti v ogledalu,« je bila druga razlaga, ki sem jo dobila.

Poplave, gole postave in seks

Notranjost kluba ni nič posebnega: velike črne prazne sobe, kjer ljudje v večinoma črnih fetiš oblekah plešejo na elektronsko glasbo. Vsak zase, sam k sebi, s hladnimi obrazi. Družbo hitro dobiš, če se ustaviš na cigareti in nekoga prosiš za vžigalnik. Po nekaj urah je zaradi poplave plešočih teles in kajenja v zaprtih prostorih klub prepojen z dimom in zatohlim zrakom, stranišča, ki se večinoma uporabljajo za snifanje drog, poplavljajo, levo in desno pa ljudje počasi izgubljajo oblačila.

Od nedolžnega flirtanja do napol golih teles, žensk brez modrcev in čez nekaj ur javnega seksa na črnih usnjenih kavčih, vse spominja na hollywoodske filme in razvratne zabave prestižnih klubov Los Angelesa. Ljudje navadno vstopijo v klub ob štirih zjutraj in večina jih ostane po dan ali dva, nekateri celo več, saj se klub vmes ne zapre.

Zakaj je to 'najboljši klub na svetu'

Berghain je pridobil svoj sloves najbolj »kul kluba na svetu, ker ga briga, da je najboljši klub na svetu. Ljudje tam počnejo, kar želijo in kakor želijo to početi, zato klub uspeva že toliko časa. Ni VIP, ni ogledal, ni dragih koktajlov, le dober zvočni sistem in odlična družba«, je pisalo v DJ Magazine.

Zvočni sistem je res odličen in ogromne sobe dovoljujejo dovolj prostora, da se lahko velike količine ljudi prosto gibajo in plešejo brez nepotrebnega stiskanja, vendar bi rekla, da se klub še predobro zaveda svojega slovesa in ga izkorišča za vse dražje pijače in vstopnine. Še ena izmed govoric, ki podpira slavo kluba, je domnevna zavrnitev vstopa Britney Spears pred nekaj leti, ker naj bi se tam pojavila v neprimerni obutvi. 

Besedilo: Patricija Fašalek
Fotografije: Profimedia

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju