Bruce Springsteen se že tri desetletja bori s hudo depresijo, zaradi katere je poiskal zdravniško pomoč. Slavni ameriški rokovski pevec, kantavtor in kitarist je v intervjuju za New Yorker razkril, da je psihiatra začel obiskovati že leta 1982, ko je pomislil celo na samomor, ker se preprosto ni mogel soočiti z dejstvom, da je postal slaven.
Čeprav že dolgo ni nobena skrivnost, da 'The Bossa' mučijo mračnjaška razpoloženja, je pred kratkim zelo odkrito spregovoril o demonih, ki ga preganjajo. Med drugim je razkril, da so bili prav njegovi največji nastopi v živo rezultat popolnega strahu in preziranja samega sebe, ki ga je čutil.
Genetsko nasledstvo
"Ne moreš podcenjevati moči tega, da se gnusiš samemu sebi. Nič od tega, kar počnem, mi ni všeč, in jasno mi je, da se moram spremeniti. Ne poznam niti enega umetnika, ki ga ne bi gnala ta ista negativna energija," pravi Springsteen.
Tudi njegov pokojni oče Douglas Frederick Springsteen se je boril z depresijo, ki jo je najverjetneje izzvala bipolarna motnja. Ker pogosto ni hotel jemati zdravil, je bilo za Brucea odraščanje v takšnem domu vse prej kot idilično. "Moj oče je bil zelo molčeč, pravzaprav se sploh nisem mogel pogovarjati z njim. Boj mojih staršev z očetovo depresijo je bil središče mojega odraščanja. To je nekaj, kar me bo vedno razjedalo. Moje življenje je krenilo v povsem drugačni smeri, a je še vedno polno pomanjkljivosti. Te rane, travme ostanejo s teboj, a jih moraš usmeriti, imeti cilj," je prepričan glasbenik.
Strah pred boleznijo
Kljub čedalje večjemu uspehu in uveljavitvi na glasbeni sceni ga začetni strah, da bo nekega dne postal kot njegov oče, kar ni izpustil iz svojih krempljev. Po drugi strani pa ga je strah pred duševno boleznijo ohranjal daleč stran od samouničevalnega vedenja, ki je uničilo številne njegove kolege iz sveta šovbiznisa. Verjetno je Bruce eden od redkih ali pa celo edini na ameriški glasbeni sceni, ki nikoli ni niti poskusil mamil.
"Nikoli nisem imel težav z mamili. Moja težava je bila drugačne vrste, a je bila vseeno težava," pravi. Od psihične krize, v kateri se je znašel leta 1982, pa vse do danes zvezdnik redno hodi na psihoterapijo. Njegova soproga Patti Scialfa poudarja, da so mu prav te seanse, v kombinaciji z neverjetno kariero, omogočile skladno družinsko življenje, kar je za nekoga, ki boleha za klinično depresijo, gromozanski uspeh in zmaga nad to na žalost precej pogosto boleznijo.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču