Dick Van Dyke, legendarni ameriški igralec in komik, ki je nastopil v klasikah, kot sta Mary Poppins in Chitty Chitty Bang Bang, je 13. decembra dopolnil 100 let.
Priljubljeni igralec svojo izjemno dolgoživost pripisuje pozitivnemu pogledu na življenje in temu, da se nikoli ne jezi.
Čeprav je dolgoživost seveda odvisna od številnih dejavnikov - vključno z genetiko in življenjskim slogom - je v Van Dykeovih trditvah nekaj resnice.
Raziskave mu dajejo prav
Številne raziskave so pokazale, da sta nizka raven stresa in ohranjanje pozitivnega, optimističnega pogleda na življenje povezana z daljšim življenjem.
Na primer, v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja so raziskovalci prosili skupino 678 mladih nun - večina jih je bila starih okoli 22 let - naj ob vstopu v samostan napišejo avtobiografijo.
Šest desetletij pozneje so raziskovalci analizirali njihova besedila in rezultate primerjali z dolgoročnim zdravstvenim stanjem teh žensk.
Ugotovili so, da so ženske, ki so že zgodaj v življenju izražale več pozitivnih čustev (na primer hvaležnost namesto zagrenjenosti), v povprečju živele deset let dlje kot tiste, katerih zapisi so bili bolj negativni.
Tudi britanska raziskava je pokazala, da so optimisti živeli od 11 % do 15 % dlje kot njihovi pesimistični vrstniki.
Leta 2022 je raziskava, ki je zajela približno 160.000 žensk različnih etničnih ozadij, pokazala, da so tiste, ki so se opisale kot bolj optimistične, imele večjo verjetnost, da bodo doživele devetdeseta leta, v primerjavi s pesimistkami.
Ena od možnih razlag teh ugotovitev je povezana z vplivom jeze na srce.
Ljudje s pozitivnejšim ali optimističnim pogledom na življenje se zdi, da bolje obvladujejo ali nadzorujejo svojo jezo. To je pomembno, saj ima jeza lahko številne resne učinke na telo.
Jeza sproži izločanje adrenalina in kortizola, glavnih stresnih hormonov v telesu - še posebej pri moških. Že kratki izbruhi jeze lahko vodijo v poslabšanje zdravja srčno-žilnega sistema.
Dodatna obremenitev, ki jo kronični stres in jeza predstavljata za srčno-žilni sistem, je povezana s povečanim tveganjem za razvoj bolezni, kot so bolezni srca, možganska kap in sladkorna bolezen tipa 2.
Te bolezni predstavljajo približno 75 % prezgodnjih smrti. Čeprav stres in jeza nista edina vzroka teh bolezni, k njim pomembno prispevata.
Obstaja tudi globlja, celična razlaga vpliva stresa na dolgoživost, povezana s telomeri. To so zaščitni pokrovčki na koncih naših kromosomov (paketov DNK v naših celicah).
V mladih, zdravih celicah telomeri ostajajo dolgi in močni. S staranjem pa se postopoma krajšajo in obrabljajo. Ko postanejo preveč poškodovani, se celice težje delijo in obnavljajo, kar je eden od razlogov, da se proces staranja sčasoma pospeši.
Stres je povezan s hitrejšim krajšanjem telomerov, kar otežuje komunikacijo in obnovo celic. Z drugimi besedami - čustva, ki povzročajo stres, kot je nenadzorovana jeza, lahko pospešijo staranje.
Ena od raziskav je pokazala tudi, da je meditacija, ki pomaga zmanjševati stres, pozitivno povezana z dolžino telomerov. Boljše obvladovanje jeze bi torej lahko prispevalo k daljšemu življenju.
Poleg tega se zdi, da se optimisti pogosteje odločajo za zdrave navade, kot sta redna telesna vadba in zdrava prehrana, kar dodatno podpira zdravje in dolgoživost z zmanjševanjem tveganja za srčno-žilne bolezni. Tudi Dick Van Dyke sam še vedno poskuša telovaditi vsaj trikrat na teden.
Kako izboljšati dolgoživost
Če želite živeti tako dolgo kot Dick Van Dyke, lahko storite nekaj stvari za obvladovanje stresa in jeze.
V nasprotju s splošnim prepričanjem poskušanje 'izpustiti' jezo z udarjanjem po vreči, kričanjem v blazino ali tekom, dokler občutek ne mine, dejansko ne pomaga. Takšna dejanja ohranjajo telo v stanju vzburjenosti, kar obremenjuje srčno-žilni sistem in lahko podaljša stresni odziv.
Bolj učinkovit je mirnejši pristop. Upočasnjevanje dihanja, štetje vdihov ali uporaba drugih sprostitvenih tehnik (kot je joga) lahko pomiri srčno-žilni sistem namesto da bi ga dodatno spodbujala. Sčasoma to zmanjša obremenitev srca, kar lahko prispeva k daljšemu življenju. Pomembno je, da to izvajate vsakič, ko se počutite posebej pod stresom ali jezni.
Pozitivna čustva lahko okrepite tudi tako, da ste bolj prisotni v vsakdanjem življenju. S tem postanete bolj pozorni na dogajanje okoli sebe in v sebi.
Na primer, če se s partnerjem odpravljate na večerjo, bodite bolj čuječno zavestni pri načrtovanju.
To lahko pomeni, da izberete restavracijo, ki je obema resnično všeč, ali pa zaprosite za mirnejši kotiček, kjer se lahko bolje pogovorita. Upočasnite tempo in poskušajte biti pozorni na trenutek ter zaznavati vse čute, kolikor je mogoče.
Pozitivna čustva lahko spodbujate tudi tako, da si vzamete čas za igro. Za odrasle igra pomeni, da počnete nekaj zgolj zato, ker vam je v veselje - ne zato, ker ima poseben namen. Igra vam bo prinesla val pozitivnih čustev, ki lahko koristijo tudi vašemu zdravju.
Vir: Science Alert
Preberite si tudi: 10 napačnih predstav o staranju in starosti