Tragična usoda pevke, ki je zaslovela z uspešnico I will always love you in je v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot največkrat nagrajena ženska izvajalka vseh časov.
Pretresljiva zgodba pevke Whitney Houston je to poletje zaživela v obliki dokumentarnega filma Can I Be Me, ki ga je posnel režiser Nick Broomfield. V njem je prikazana njena bitka z odvisnostjo od drog, ki je bila povezana z njeno negativno samopodobo, kar je med drugim sprožil nastop na prireditvi Soul Train Awards leta 1989, kjer jo je občinstvo izžvižgalo, ker naj bi zatajila svojo raso. Dokumentarec vključuje prizore iz njene turneje v devetdesetih letih, ko je bila na robu izčrpanosti, saj je nenehno poskušala zadovoljevati potrebe menedžerjev, producentov in organizatorjev koncertov, hkrati pa je poskušala navzven ohranjati podobo ljubljenke občinstva in prikrivati svoje resnično bistvo.
Whitney, ki je bila rojena 9. avgusta 1963, najbrž ni verjela, da si zasluži uspeh, in je za to plačevala visoko ceno. Preživljala je veliko ljudi, ne le svoje družine, temveč tudi vse tiste, ki so po zaslugi njene glasbene kariere dobro zaslužili. Glasba ji je bila položena v zibelko, saj je bila njena mama Cissy Houston spremljevalna vokalistka Elvisa Presleyja in Arethe Franklin. Whitney je v otroštvu prepevala v cerkvenem zboru, pogosto pa je spremljala tudi svojo mamo na njenih nastopih.
Nekaj časa je bila spremljevalna vokalistka Chake Khan, delala pa je tudi kot manekenka. Že v srednji šoli je bil opažen njen talent, vendar je njena mama zavračala ponudbe založb, ker je želela, da njena hči najprej konča srednjo šolo in se nato posveti glasbi.Toda ko jo je leta 1983 slišal Clive Davis, direktor založbe Arista, se je začela njena izjemna pevska kariera in postala je ena izmed najboljših pevk vseh časov.
Nesrečna ljubezen
Whitney je imela v otroštvu prijateljico Robyn Crawford, s katero sta bili dolgo časa zelo povezani in številni so namigovali, da se med njima plete več kot prijateljstvo, kar sta obe zanikali. Whitney si ni mogla privoščiti govoric na račun svoje spolne usmerjenosti, zato je ugodila želji svoje mame in z Robyn prekinila stike.
Njena ljubezenska razmerja so bila deležna velikega zanimanja medijev in nekaj časa so jo povezovali z igralcem ameriškega nogometa Randallom Cunninghamom, njen partner pa naj bi bil tudi igralec Eddie Murphy. Toda zanjo je bilo usodno leto 1989, ko je spoznala pevca Bobbyja Browna, s katerim se je tri leta pozneje poročila, leta 1993 pa se jima je rodila hči Bobbi Kristina. Whitney je imela težave z zanositvijo in po rojstvu hčerke je imela več spontanih splavov, kar jo je zelo prizadelo. Utehe pa ni našla pri svojem možu, ki naj bi jo menda tudi varal, ampak v drogah.
V svet odvisnosti je drsela že od začetka svoje kariere, vendar se je v obdobju, ko je dosegla svetovno slavo s filmom Telesni stražar, vse bolj predajala omami. Film, v katerem je igrala skupaj s Kevinom Costnerjem, je dosegel izjemen uspeh, še bolj uspešen pa je bil album s skladbami iz filma. Toda tudi tokrat je bila deležna očitkov, da je zatajila svojo raso. Kritikam se je uprla z izjavo: »Ljudje vedo, kdo je Whitney Houston – sem črnka. To je dejstvo, ki ga ni mogoče prikriti.«
Telesni stražar
Nedavno je za Guardian spregovoril resnični telesni stražar priljubljene pevke, nekdanji waleški policist David Roberts, ki naj bi bil navdih za film. Ko je dobil ponudbo, da postane njen telesni stražar, sploh ni vedel, kdo je Whitney, zato je po njunem prvem srečanju poslušal oba njena albuma in njen glas ga je povsem očaral. Podobno kot ona. Čeprav ni bil del glasbene industrije in ga delo telesnega stražarja ameriške pevke sploh ni zanimalo, je prefinjena pevka, ki je bila takrat stara 23 let, nanj naredila velik vtis.
Toda prvi vtis ni nikdar enak zadnjemu. Roberts je več let nemočno spremljal njeno tragično zgodbo: odvisnost od alkohola in mamil ter težaven zakon z Bobbyjem Brownom. Po sedmih letih se je njuno sodelovanje končalo. Ko so jo 17 let pozneje, pri 48 letih, našli mrtvo v kadi v hotelski sobi, je bil Roberts potrt, toda dodaja: »Nisem bil presenečen. Bil sem zelo razočaran, ker bi lahko to preprečili.«
Sredstvo za služenje denarja
Toda, kdo bi lahko preprečil njeno smrt? Njena mama, ki je imela velika pričakovanja do svoje hčerke in ji je morda zavidala, ker je uresničevala njene sanje o pevski karieri? Mož Bobby Brown, ki je bil ljubosumen na njen uspeh, hkrati pa je od tega dobro živel? Njeni sorodniki, ki so bili odvisni od njene pomoči? Ali morda producenti, direktorji založb, menedžerji, ki jim je bila sredstvo za služenje denarja?
Roberts, ki je Whitney vedno klical gospodična Houston, ji je želel pomagati, vendar je bil pri tem nemočen. Leta 1995 je bila med snemanjem filma Waiting to Exhale hospitalizirana zaradi prevelikega odmerka mamil in takrat ji je poskušal pomagati. Njenim odvetnikom je poslal pismo, v katerem je izrazil skrb zanjo in opisal, kako nekateri njeni uslužbenci tihotapijo zanjo mamila. Toda teden za tem, so ga obvestili, da njegovih storitev ne potrebujejo več. In nikdar več ni govoril s svojo varovanko.
Na vprašanje, ali bi bila Whitney še vedno živa, če ne bi spoznala Bobbyja Browna, nekdanji telesni stražar odgovori: »Da. Na žalost ima gospod Brown veliko pomanjkljivosti, s katerimi se mora soočiti, vendar nisem prepričan, da je na to pripravljen.«
Bobby Brown je s poroko izgubil svojo identiteto in sovražil je, da so ga klicali 'gospod Houston'. Svojo jezo je doma izražal z nasiljem. Whitney je nekaj let po njuni ločitvi v pretresljivem intervjuju z Oprah Winfrey priznala, da jo je najbolj prizadelo, ko je nekega dne pljunil vanjo in ji dejal, da je ničvredna. Nenehno mu je poskušala ugajati in skupaj sta drsela v odvisnost, ki je zaznamovala življenje njune hčerke Bobbi Kristine.
Tri leta po smrti priljubljene pevke je Bobbi Kristina pri 22 letih umrla na podoben način kot njena mati. Njen domnevni soprog, Nick Gordon, ki ga je Whitney vzela k sebi, ko je bil star 12 let in ga je Bobbi klicala brat, jo je našel nezavestno v kopalni kadi. Njeni skrbniki so vložili tožbo proti njemu, ker so sumili, da naj bi bil vpleten v njeno smrt, saj je menda upal, da bo podedoval vse. Bobbi Kristina je bila namreč po Whitneyjini smrti edina dedinja, vendar nikdar ni prebolela izgube svoje mame. Ob njeni smrti je dobila napad tesnobe, borila se je z depresijo in uživala mamila. Droge so bile vzrok za njeno prezgodnjo smrt.
Večni glas
Whitney Houston upravičeno velja za eno od najboljših pevk, saj je bil njen glas edinstven. Bila je ena od redkih izvajalk, ki je prepričljivo interpretirala pesmi drugih avtorjev. Dolly Parton, ki je napisala pesem I will alway love you, je po njeni smrti dejala: »Večno ji bom hvaležna za čudovito izvedbo moje pesmi in iz vsega srca lahko rečem, da bom vedno imela rada Whitney. Pogrešala jo bom.«
Tudi njen nekdanji telesni stražar občasno posluša priljubljeno uspešnico, ki zanj zdaj zveni povsem drugače, saj ob njenem mogočnem glasu čuti obžalovanje. Toda naredil je vse, kar je lahko. V resnici nihče ni mogel rešiti Whitney pred njo samo, saj je bežala pred bolečino, ki ni izvirala le iz njenega odnosa z Bobbyjem, temveč tudi z njeno mamo, ki je ni sprejela, takšne, kot je bila, in ni odobravala njenega prijateljstva z Robyn Crawford.
Prekinitev prijateljstva je zelo vplivala na njeno nadaljnje življenje, saj nikdar več ni našla osebe, ki bi ji stala ob strani in ne bi v zameno za to pričakovala plačila. In najbrž ni naključje, da je pevka tako prepričljivo odpela pesem o neuresničljivi večni ljubezni, saj ni verjela, da si zasluži resnično ljubezen, ki traja.
Besedilo: Danaja Lorenčič
Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
