Njeno ime Dua Lipa v prevodu iz albanskega jezika pomeni ljubezen. Čez noč se je prelevila v glasbeno vzornico in kdo bi si mislil, da bo razlog za njeno lirično ustvarjanje prav razburljivo londonsko nočno življenje, ki ga je kot mladoletno dekle izkusilo na vratih nočnega kluba ...
Dua Lipa prevzema množice. Njene pesmi znajo na pamet, vse do zadnje kitice, pa čeprav so te šele pred kratkim začele svojo pot na svetovnih glasbenih lestvicah. Dekle z energičnimi akrobacijami na odru pooseblja svojo balkansko nrav: "So trenutki, ko obstanem. Ko neham plesati in samo strmim v množico. Želim se naužiti trenutkov, ki jih še komaj dojemam," pove 21-letnica. Pevka, čeprav ni Britanka, z izrazitim londonskim naglasom v zadnjih nekaj mesecih dominira na ameriških festivalih. S srce parajočimi baladami, kot je Scared to be lonely, dosega več kot 300 milijonov predvajanj, junija se je njena zgoščenka povzpela med prvih deset v mnogo državah. To so bile zanjo velika novica, motivacija in odskočna deska v krojenju novega obdobja popa. Popa, ki je na višji ravni in je avtobiografskega značaja. Njen pop je plesno-depresiven, temačen, kot mu pravi. "Moj pop je novo poglavje," je prepričana. "Lirično je užaloščen, melodično pa mamljiv, da si nanj zaželimo zaplesati."
Odraščala je kot hčerka albanskih imigrantov, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi politične situacije zapustili Prištino. Starši so dolga leta sanjali o vrnitvi na Kosovo in ob osamosvojitvi od Srbije se je želja uresničila. Lipa je takrat imela 11 let in si na vse pretege prizadevala vključiti se v družbo, a neuspešno - čez štiri leta je imela v žepu že vozovnico za London. Starše je prepričala, da bo tam živela sama. A za plačilo položnic si je morala poiskati delo in postala je hostesa na vratih nočnega kluba. To je bilo zanjo velik navdih pozneje, pravi, prav tako pa najslabša služba na svetu. "Menedžerji so mi zabičali, koga lahko in koga ne smem spustiti naprej. Zgodilo se je, da sem morala zgolj zaradi neprimernih oblačil zavrniti prijatelje, ker so pač nosili trenirke." In na tej točki je dala odpoved.
Njen slog življenja se je tako v vseh smereh odklanjal od normalnega najstniškega, zato je od staršev velikokrat dobila občutek neodobravanja. Mamo je morala poklicati večkrat na dan: "Ko sem se zbudila, ko sem zapustila hišo, ko sem šla v šolo in ko sem prišla domov." Je pa londonsko vzdušje prispevalo k izražanju njenega čuta za glasbo. Prelevila se je v fanatično oboževalko pop glasbe in se vpisala v znamenito Sylvio Young Theatre School, kjer sta svoj pečat v preteklosti pustili tudi Rita Ora in Amy Winehouse. Hkrati je na YouTubu začela objavljati priredbe pesmi, sicer le zaradi želje po pozornosti sošolcev in sošolk. A nevede in nepričakovano je bil to zanjo veliki met.
Posnetke je opazil Ben Mawson, dolgoletni menedžer pevke Lane Del Rey. Zanjo je organiziral intenziven tečaj: pet dni v tednu je preživljala v studiu z različnimi ustvarjalci. "Včasih se mi je bilo prav strašljivo odpreti v sobi s toliko neznanci," se spominja in v isti sapi dodaja, da je občutke prebolela. Takrat je napisala pesmi, kot sta Hotter than hell, ki govori o razmerju, ki ji je srce razdejalo na koščke, pa Blow your mind, grenka himna, posvečena nekemu modnemu agentu, ki ji je nekoč očital debelost in predlagal hujšanje. Pri njenem debitantskem albumu so sodelovala velika imena, nekatera izmed njih so v zadnjem desetletju že pomagala pri uspehu raperjev Draka in Nicki Minaj. Lipa pa je z njim počasi, a vztrajno začela potrjevati svoj samozavestni karakter, ki se je do zdaj izražal zgolj v njenih pesmih. "V njih se pretvarjam, da sem arogantna in da mi ni mar za nič na svetu," priznava. Kar je po eni strani zanjo dobra terapija: "Ko pesem končam in poslušam končno verzijo, vedno pomislim, kako 'kul' sem." Peti je sicer začela pri petih letih, vendar ni vedela, da se bo njena kariera spletla prav na tem področju. Učitelji so ji dejali, da za kaj takšnega nima zadovoljivega vokala, da ni sposobna peti visokih tonov in naj raje kar odneha. "Že zelo zgodaj sem vedela, da želim nastopati, vendar na Kosovu nisem začutila pravega vzdušja. Tam tega ne moreš početi. Čutila sem, da je London moja priložnost."
Med odraščanjem na Kosovu je oče njej, sestri Rini in bratu Gjinu predstavil različne zvrsti glasbe. Bil je albanski rokovski zvezdnik Dukagjin Lipa, ki je v bendu prepeval vsak trenutek, ko ni bil v marketinških voda: "Odraščala sem ob poslušanju Davida Bowieja, Boba Dylana, Radioheadov. Ko sem bila malo starejša, sta me prevzeli Nelly Furtado in Pink." V studiu si vedno najprej predvaja te izvajalce - svojo najljubšo glasbo - in izlušči tisto, kar ji je všeč. Predvsem pa ji je všeč to, da z nogami stoji trdno na tleh. Da svoje žensko občinstvo 'izkorišča' za to, da gradi glasbeno revolucijo. "Naučila sem se, kako se spopasti z različnimi mnenji. Bolj kot kdaj prej imamo ženske zdaj priložnost kreativno se izražati - od tega, kaj želimo nositi, do tega, kako si krojimo takšno življenje, kot ga želimo živeti." S tem razmišljanjem dokazuje, da je drugačna. Da stvari ne razlaga z vsevednim pridihom ali pretvarjanjem, vendar vidi, kaj se v svetu dogaja. Njena besedila pomagajo iskati moč in ljubezen ter moč v ljubezni, pravijo njeni poslušalci. Glasbo ne nazadnje želi približati čim več ljudem: "In to, da je moja glasba predvajana na radiih toliko stran od mojega doma, je največja motivacija."
Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
