Enrique Iglesias: Uspeh je želel skriti pred očetom

Odpel je duete z Whitney Houston, ustvarjal priredbe Brucea Springsteena. Je sin večnega latinskega osvajalca ženskih src Julia Iglesiasa. A o slednji oznaki ne govori rad - naj omenimo, da je že večkrat odkorakal z intervjuja, ker naj bi ga tako predstavili. Poleg tega pa je bil, in ne samo enkrat, razglašen za najbolj seksi moškega na svetu. A tudi pogovoru o tem se raje izogne oziroma se pošali na svoj račun, češ da je naslov tako ali tako kupila njegova glasbena založba in jo ob njegovem imenu kot reklamo prodajala po vsem svetu.

Ko je bil Enrique star 17 let, je poklical očetovega takratnega publicista Fernanda Martineza, z njim na skrivaj posnel nekaj demo zgoščenk v špansko-angleški različici in se promoviral pod imenom Enrique Martinez. No, nekje je le uporabil svoje pravo ime, a so ga kljub temu zavrnili. "To me ni potrlo, ker še nisem imel priložnosti okusiti, kaj pomeni biti slaven in uspešen. Mnogo talentov tako ali tako zavrnejo - založbe so, v večini primerov, povsem slepe," je prepričan Iglesias. Spominja se, kako med vzponom njegove kariere Španske radijske postaje niso bile naklonjene mladim izvajalcem. "Vsi so bili pretežno stari. Obstajale so legende, glasbenega podmladka pa ni bilo opaziti. Založbe so mi govorile: Star si 19 let in poješ balade. Ne bo ti uspelo." Tega, da si je nadejal uspeha v glasbi, ni nikomur niti omenjal, pisanje pesmi je bila njegova velika skrivnost, za katero niso vedeli niti starši.

"Pisanje je bil moj dnevnik. Bilo je tako osebno, zasebno. Ko so odkrili besedila, so bili šokirani, zato sem pripravil kovčke, se odpravil v Toronto in začel snemati v studiu." Danes se ne ponaša le z rekordno prodajo plošč, ima tudi čudežen vpliv na nežnejši spol. Nekoč so ga dekleta zavračala. "V srednji šoli so me v približno 70 odstotkih zavrnile. Bil sem preveč suh in premajhen. Ni mi uspelo dobiti niti soplesalke za maturantski ples," se grenko, a z nasmeškom spominja. Leta 1975 se je v Španiji kot najmlajši otrok rodil Juliu in priznani novinarki Isabel Preysler.

Po tem, ko je leta 1986 javnost šokirala odmevna novica, da je njegovega dedka, dr. Julia Iglesiasa Puga, ugrabila baskovska teroristična skupina, se je z očetom (starša sta takrat že javno naznanila razpad zakona) in preostalimi brati in sestrami zaradi varnostnih razlogov preselil v Miami, tam pa ga je zaradi pogoste odsotnosti očeta vzgajala kar varuška Elviar Olivares. Njej je posvetil svoj prvi album. Neizmerno ji je bil namreč hvaležen za to, da mu je vedno finančno priskočila na pomoč, ko je še snemal kasete. Že v zgodnjih najstniških letih se je odločil podati po očetovih stopinjah - njegov prvi zabeleženi javni nastop se je zgodil kar v njegovi prestižni zasebni šoli, nato je nastopal po manjših obalnih miamijskih restavracijah.

"Takrat sploh še nisem razmišljal o tem, da bi kdaj podpisal pogodbo z založbami. To sem počel iz užitka. Petje me je distanciralo od realnosti in nisem želel, da mi kdo to pokvari," se spominja za nazaj. Po opravljeni maturi se je vpisal na univerzo in študij menedžmenta, a ker je bila ljubezen do glasbe močnejša od študijskih klopi, je izobrazbo obesil na klin. Trdo delo se je obrestovalo - leta 1995 je podpisal prvo resno pogodbo s Fonovisa Records, pod pretvezo, da je neznan pevec iz Gvatemale, znova z razlogom, da uspeh ne bi bil posledica njegovih korenin. Za tem je izdal prvi istoimenski album, ki je postal velika uspešnica. Za Iglesiasa je bil uspeh nepričakovan, prodal je več kot šest milijonov zgoščenk po vsem svetu in domov odnesel veliko prestižnih nagrad, med drugim grammyja za najboljšega latino izvajalca in Billboardovega izvajalca leta.

Na svoji prvi turneji sta ga na odru podprla sir Elton John in Bruce Springsteen. Ob vseh lovorikah je oče Julio težko skrival neodobravanje zaradi sinovih odločitev - pojasnil je, da je zaradi dolgoletnih izkušenj in vedenja, katere negativne plati prinaša glasbena industrija, sinu želel preprečiti, da bi nastopal. A njegovo nasprotovanje je le še podžgalo Enriquejevo željo po uspehu. "Nikoli nisem dovolj zadovoljen," trdi Iglesias: "Včasih bi se moral malo umiriti, pogledati naokoli in uživati." Do začetka leta 2012 je po svetu prodal že 60 milijonov plošč in zaslovel s pesmimi, kot so Bailamos, Escape in Hero. Visok in očarljiv in veliko bolj 'kul' od očeta, kot mu pravijo, je vedno pazljivo ohranjal distanco do svojega očeta v umetniškem smislu. V preteklosti se je celo veliko šušljalo o tem, da si nista blizu, kar je Julio vztrajno zanikoval.

"Kar se je zgodilo Enriqueju, je senzacionalno. Starši želimo vse dobro svojim otrokom, a le kako bi si lahko želel in zamislil uspeh takšnih razsežnosti," je nekoč dejal. Ameriški časniki so mu nadeli vzdevek kralj latinskega popa in kralj plesa. Hkrati s kariero pa je zacvetela tudi njegova zasebnost. Svetu je dobro znano njegovo razmerje z zdaj že nekdanjo teniško zvezdnico Anno Kurnikovo, med njima pa so se strasti vnele že leta 2001 med snemanjem videospota za uspešnico Escape. Čeprav ima vsak od njiju ogromno radovednih oboževalcev, pa je njuno razmerje ostalo skrito pred sojem žarometov. Celo Annino nosečnost jima je uspelo prikriti, dokler ni preteklega decembra povila dvojčkov Nicholasa in Lucy. Nekoč je dejal, da se z njo nikoli ne želi poročiti: "Zato, ker poroka ne bi ničesar spremenila. Morda to razmišljanje prihaja od tega, da imam ločene starše, ampak ne verjamem, da lahko nekoga ljubiš bolj zgolj zaradi nekega papirja. Danes prav tako ni tabu imeti otroke in ne biti poročen. Razlika je v tem, da si resnično dober starš svojemu otroku."

Besedilo: Neja Drozg // Fotografije Profimedia