Eric Clapton je pri trinajstih dobil prvo kitaro

Eric Clapton je pri trinajstih dobil prvo kitaro (foto: Profimedi) Profimedi
Vir: Story
30. 9. 2017

120 milijonov premoženja ne kaže njegovega neopisljivega glasbenega talenta in smisla za dobrodelnost, ki še danes rešuje življenja odvisnežev po vsem svetu. Medtem ko njegove neprecenljive kitare, na katerih se je kalil, dosegajo astronomske vrednosti, je pevec Eric Clapton v resnici povsem preprosta duša s 'šibko točko' za nogomet in hitre avtomobile.

Claptonovo odkrivanje novih razsežnosti električne kitare s tipično bluzovsko pronicljivostjo v šestdesetih bi lahko ob bok morda postavili le njegovemu dobremu prijatelju Jimiju Hendrixu. S skupino Cream je Clapton zastavil nove standarde v roku. Pa tudi z Yardbirdsi, Blind Faith in Derek and the Dominos. S samostojno podobo kitarista je že od zgodnjih začetkov znal ujeti pozornost občinstva, prav tako s svojim specifičnim, strastnim in natančnim igranjem.

Claptonovi privrženci so govorili: 'Clapton je Bog', svet pa je ta stavek sprejel po zdaj znanem kosu grafita v londonski podzemni železnici. V naslednjih štirih desetletjih se Clapton ni nič kaj preveč trudil, da bi se znebil tega imena. Leta 2003 ga je revija Rolling Stones imenovala za četrtega največjega kitarista (izmed stotih) vseh časov.

Clapton se je rodil v angleškem mestecu Ripley 30. marca 1945, vzgojili pa so ga stari starši, po tem, ko ga je lastna mama zapustila že v zgodnjem otroštvu. Clapton je odrasel v samo imenovanega divjega otroka. Verjeli ali ne, študij glasbe ga ni prepričal, namesto tega pa se je odločil za oblikovanje na umetniški šoli in pri petnajstih začel spoznavati kitarske strune. Že dve leti pozneje ga je premamilo, da bi se pridružil bendu. Prvi, The Roosters, se je zgledoval po ritmih r'n'b-ja, z njim pa je vse do leta 1963 polnil londonske klube ter se zabaval v družbi članov, ki so pozneje sestavili zasedbo Rolling Stonesov. Pozneje istega leta se je pridružil Yardbirdsom in z njimi koncertiral dve leti, vse dokler niso opustili bluza in ga nadomestili s psihedeličnim popom. Ko je odkorakal novim izzivom naproti, je vse do nove priložnosti denar služil z izvajanjem gradbenih del.

Pisala se je pomlad 1965. Skupina Bluesbreakers ga je povabila k sodelovanju, dokler tudi te po enem letu ni zapustil. Nato je nastal Cream, skupina, s katero je izpopolnil svojo virtuoznost. Njihovi koncerti so temeljili na dolgih solo vložkih Claptona, ki je bil s hrbtom obrnjen proti publiki. Ko so se novembra 1968 razšli, Clapton znova ni mogel dolgo mirovati. Še ena skupina - Blind faith with Baker - ki pa je bila prav tako obsojena na propad. Se je pa iz skupne ameriške turneje izcimilo nekaj dobrega. Clapton je postal 'pripadnik' krščanske vere, kateri je od takrat stalno pripadal ali jo opuščal. Še istega leta si je našel stanovanje v New Yorku in z nekaj glasbenimi kolegi posnel svojo prvo solo zgoščenko.

Istoimenska plošča, preprosto imenovana Eric Clapton, je v Združenih državah Amerike na lestvici zasedla 18. mesto, Erica pa je zaznamovala kot prvovrstnega vokalista. Skupina The Dominos, ki je nastala v tistem času, je izdala en studijski album, Laylo, ki je bil tudi naslovni singel te rokovske zgoščenke. Pesem govori o ljubezni do lepotice Pattie Harrison, nekdanje soproge člana skupine The Beatles Georga, s katero se je Clapton poročil leta 1979 in se od nje ločil deset let pozneje. Z Dominosi je izmenjaje koncertiral v letu 1971, pa so vseeno nastali konflikti.

Zasebne težave članov benda, za katere je Eric pozneje potrdil, da so jih povzročili alkohol in mamila, so končale še eno njegovo bendovsko zgodbo. Tragičen konec se je vlekel kar dve desetletji, kot bi bili prekleti, opisuje ustvarjalec. Član Allman je tragično preminul v motociklistični nesreči, Radle je umrl zaradi zastrupitve z alkoholom, Goron pa pristal v zaporu, obsojen umora svoje lastne matere. Sorazmerno s tem so se začele Claptonove težave z alkoholom in nenadzorovana uporaba mamil, zlasti heroina. Uživanje opojnih substanc se je prevesilo v manične depresije, kar ga je prepričalo, da si vzame leto odmora. V rodnem Surreyju je izolirano živel vse do londonskega dobrodelnega koncerta 1973, ki ga je podprlo mnogo svetovnih glasbenikov. Z njimi, tudi Ronom Woodom, je izdal album koncerta, med tem pa je izšel tudi njegov album 461 Boulevard, heroinu pa je za vedno pomahal v slovo. Postal je neustavljiv ustvarjalec hitov, njegova glasba - komercialno uspešna, ki je nakazovala blag pridih gospela in reggaetona z malce bluza - pa je zlezla v uho mnogo poslušalcem. Nanizal je hite, med drugim predelavo pesmi Boba Marleyja 'I shot the Sheriff'.

A sreča je izmuzljiva, njegovo življenje pa se je kmalu spremenilo v nočno moro. 20. marca 1991 je izgubil štiriletnega sina Conorja. Padec iz 53. nadstropja je bila tragična zgodba, ki so si jo zapomnili vsi Newyorčani, zgodilo pa se je v stanovanju otrokove matere, v katerem je delavec po naključju pustil odprto okno. Ironija je, da je Clapton ravno v času nesreče prebival v hotelu nekaj ulic stran. V poduk staršem je v prihodnjem letu javno spregovoril o nesreči in nagovoril vse, naj vsa okna zavarujejo z zaščitnimi ograjami. Nato se je znova vrnil v studijske prostore. Med drugim je napisal glasbo za film Rush, zgodbo o odvisnosti, začel ustvarjati novo izdajo uspešnice Layla in izdal pesem Tears in Heaven, ki je, mimogrede, zasedla drugo mesto na lestvicah. Posvetil jo je preminulemu sinu in bila je nominirala za mnogo nagrad, leta 2000 pa je bil Clapton kot solo ustvarjalec sprejet v rokenrolovo Hall of Fame. Navsezadnje tudi po dvojnem platinastem albumu in hkrati najbolj prodajanem bluzovskem albumu v zgodovini, From the cradle iz leta 1994.

Vse pikantno dogajanje iz ozadja pa je eden od največjih ustvarjalcev vseh časov združil v avtobiografiji z naslovom Clapton. Istega leta, 2007, je kanadski novinar začel raziskovati njegovo družinsko drevo in odkril družino po strani njegovega očeta ki ga Clapton ni nikoli poznal (po njem je celo nastala pesem My fathers eyes). Oče Edward Walter Fryer je bil kanadski vojak, ki je po vojni zapustil Anglijo in s tem Claptonovo mamo Patricio Molly Clapton. Izkazalo se je, da je bil Fryer pianist in saksofonist, večkrat poročen in oče mnogo otrok. Tega, da je Clapton njegov sin, ni izvedel nikoli. Med odraščanjem je bil pevec prepričan, da sta bila njegova babica Rose in njen drugi soprog Jack (Patricijin očim) njegova starša, prava mama pa njegova starejša sestra.

Naključje je hotelo, da se je leta pozneje mama poročila še z enim kanadskim vojakom, se preselila v Nemčijo in pustila mladega Erica v Surreyju s starimi starši. Ljubezen do glasbe so mu vsadili prav oni, saj je pri trinajstih za rojstni dan dobil v Nemčiji izdelano akustično kitaro. Zaradi težav pri učenju, predvsem bolečih prstov, je za nekaj časa opustil igranje, vendar so ga kaj kmalu znova zasrbeli prsti. Rad je poslušal bluz, vzel ga je za navdih pri učenju akordov. Bil je samouk in vsakič znova se je snemal, se poslušal in odpravljal napake.1961 se je odločil za študij umetnosti, vendar ga je opustil ravno zadnje leto. Bil je pač preveč osredotočen na glasbo.

In če se osredotočimo na zasebno življenje: prvič je bil poročen s Pattie Boyd, a nista imela otrok. Potem se je zapletel z managerko studia, pod okriljem katerega je ustvarjal. Z Yvonne Kelly je tako dobil prvega otroka (čeprav sta bila takrat še oba poročena), Ruth Kelly Clapton, kar je kar šest let uspešno skrival pred radovedno javnostjo. Z Boydovo sta se sicer zaman trudila imeti otroke, poskušala sta celo z umetnimi oploditvami, ki so se končale s splavom. Leta 1988 sta se ločila, po tem, ko je Clapton skočil čez plot in se zapletel z italijansko lepotico, manekenko Lory Del Santo, s katero sta imela Conorja. Januarja 2002 je vnovič skočil v zakon z Melio McEnery. Z njo ima tri hčere, Julio Rose, Ello May in Sophio Belle, naslednice glasbenega imperija.

Neja Drozg

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story39/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 39/2017

Story 39/2017, od 21. 09. 2017