Danes Bridget Fonda živi življenje, ki si ga je izbrala sama, daleč od hollywoodskega glamurja in pritiska javnosti.
V zadnjih letih so redke paparaco fotografije, ki so se pojavile v medijih, sprožile pravi vihar, predvsem zato, ker prikazujejo žensko, ki je videti precej drugače od vitke svetlolase igralke, kakršne se spominjamo s filmskega platna.
Ameriška igralka Bridget Fonda, eno najbolj prepoznavnih obrazov filmske scene devetdesetih let, je pred dnevi praznovala svoj 62. rojstni dan, daleč od sojev žarometov, ki so jo nekoč obdajali.
Njena zgodba ni tipična hollywoodska saga o vzponu in padcu, temveč fascinantna pripoved o zavestni odločitvi za anonimnost v trenutku, ko ji je svet ležal pred nogami. Kot članica legendarne igralske dinastije Fonda je Bridget nosila breme in privilegij slavnega priimka, a ji je uspelo zgraditi lastno identiteto in postati ikona generacije, preden je leta 2002 preprosto izginila z zaslonov ter pustila občinstvo in medije v ugibanju, kaj se je zgodilo z nadarjeno zvezdnico, ki so jo oboževali.
Čeprav je bila rojena z 'zlato vstopnico' za Hollywood kot vnukinja Henryja Fonde, hči Petra Fonde in nečakinja Jane Fonde, je bila Bridget odločena, da si uspeh prisluži izključno s svojim talentom.
Zavračala je igralske nasvete slavnih sorodnikov in se posvetila formalnemu izobraževanju na prestižni newyorški šoli Tisch School of the Arts ter na inštitutu Lee Strasberg.
Čeprav se je že kot petletna deklica pojavila v kultnem filmu svojega očeta Goli v sedlu, je njena prava kariera eksplodirala konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Filmi, kot so psihološki triler Usodni oglas, akcijska uspešnica Točka brez vrnitve in kultni film Quentina Tarantina Jackie Brown, so utrdili njen status ene najbolj iskanih in vsestranskih igralk svojega časa ter ji prinesli nominacije za zlati globus in emmyja.
Potem pa se je, na videz čez noč, vse ustavilo. Po zadnji vlogi v televizijski miniseriji Snežna kraljica leta 2002 se je Bridget Fonda umaknila brez uradne razlage.
Ključni trenutek se je zgodil februarja 2003, ko je doživela hudo prometno nesrečo na kalifornijski avtocesti. Njen avtomobil se je prevrnil, igralka pa je utrpela zlom vretenca. Dogodek, ki bi se lahko končal tragično, je postal prelomnica, zaradi katere je znova premislila o svojih življenjskih prioritetah.
Istega leta se je poročila s slavnim filmskim skladateljem Dannyjem Elfmanom, znanim po sodelovanju s Timom Burtonom in glasbi za Simpsone, s čimer se je začelo novo poglavje njenega življenja.
Končno odločitev o trajnem umiku iz igralskega sveta je sprejela z rojstvom sina Oliverja leta 2005. Bridget se je v celoti posvetila vlogi matere in žene ter rdeče preproge in filmske sete zamenjala za mirno družinsko življenje.
Njena odločitev ni bila muhavost, temveč vrhunec dolgoletnega ambivalentnega odnosa do slave. Že leta pred nesrečo je zavrnila glavno vlogo v izjemno priljubljeni seriji Ally McBeal, saj se je bala, da bi ji prevelik uspeh odvzel osebno svobodo. V enem redkih komentarjev na to temo je svojo filozofijo strnila z besedami: "Prelepo je biti navaden državljan." Ta stavek popolno povzema njeno zavestno odločitev, da slavo zamenja za zasebnost.
Danes Bridget živi življenje, ki si ga je sama izbrala, daleč od hollywoodskega blišča in pritiska javnosti. Redke paparaco fotografije, ki so se v zadnjih letih pojavile v medijih, so sprožile burne odzive, predvsem zato, ker prikazujejo žensko, ki je videti precej drugače od vitke svetlolase igralke, kakršne se spominjamo s filmskega platna. A te fotografije v resnici le potrjujejo avtentičnost njene odločitve.
Na njih vidimo žensko, ki se ne obremenjuje s strogimi hollywoodskimi lepotnimi standardi, temveč živi sproščeno in v skladu s svojimi leti ter je našla mir v tem, kar je njen oče Peter nekoč opisal z besedami: "Ni obremenjena s tem, da bi morala biti lepa."
Preberite si tudi: Ashton Kutcher: "Za to obsedenost ni kriv Hollywood, ampak mi"