Alle Farben osebno: o kuhanju, avtomobilih, zgodbah za svojimi hiti ter načrtih za božično-novoletne praznike.
Dvaintridesetletni Berlinčan Frans Zimmer je radijski eter in svetovne plesne arene osvojil z uspešnicami, kot so Bad Ideas, Little Hollywood, Plesase Tell Rosie, Supergirl, She Moves ter Never Too Late, in res je že skrajni čas, da obišče tudi Slovenijo. Debitiral bo v naši največji dvorani, Areni Stožice, kjer bo 9. decembra nastopil na Ritmu mladosti. Tam bodo tudi Dan D x Mi2 z gosti pa S.A.R.S., Nipke in Trkaj, sveže najavljeni pa sta še Joker Out in Challe Salle.
Story: Priimek si delite z mojstrom Hansom Zimmerjem. Je to pritisk ali motivacija?
(smeh) Prej dobra motivacija. Lani mi je padla v uho ena od skladb, ki jih je ustvaril za zvočno kuliso filma Interstelar. Predelal sem jo v tehno verzijo in jo vključil v nastope. To je bil pravzaprav eden od najbolj samosvojih projektov, ki sem jih ustvaril v zadnjem času.
Story: Kaj počnete, ko se ne ukvarjate z glasbo?
Zelo rad kuham. To je tudi nekakšna umetnost, ustvarjanje, ki sploh ni tako daleč od slikanja in ustvarjanja glasbe: iz različnih vsebin moraš sestaviti nekaj harmoničnega, kar zadovolji čute in sproža čustva. Ko nisem na poti in imam čas, sem rad ure in ure v kuhinji svojega berlinskega stanovanja in ustvarjam s kuhalnico in lonci. Našel sem nekaj blogov priznanih chefov in rad poustvarjam in nadgrajujem njihove recepte. Je pa to nekaj, kar hočem imeti le zase in za svoj ožji krog. Nimam ambicije odpreti restavracije. Kuhati zase in za prijatelje mi povsem zadošča.
Story: Imate jed, ki bi ji lahko rekli, da je vaš kuharski podpis?
Niti ne. Rad preizkušam nove stvari in improviziram. Včasih povabim prijatelje na kosilo in jim naročim, da vsak prinese po eno sestavino: rezance, zelenjavo, kos mesa ... Potem pa poskušam iz tega skuhati kaj užitnega.
Story: Kakšno vlogo pa v vašem življenju igrajo avtomobili? Frankfurtski avtosalon ste obiskali kot Jaguarjev gost.
Hm, a veste, da sploh še nimam vozniškega izpita. (smeh) V Berlinu res ne potrebuješ avta, saj tu vedno obstaja vsaj nekaj načinov, da prideš od točke a do točke b. Tudi moja starša in številni prijatelji ne vozijo. To je tukaj običajno. Jaz bom očitno prelomil to tradicijo, saj že pridno nabiram ure v šoli vožnje.
Story: V Please Tell Rosie pa sporočate, da se vrnete šele septembra. Kam ste hoteli pobegniti?
Poleti se selim s festivala na festival, zdoma sem tudi po več tednov ali pa pridem domov le za nekaj dni, da prepakiram in se naspim, potem pa že letim naprej. Zares se k prijateljem, družini in v ustaljene tirnice vrnem šele septembra.
Story: Z zadnjim singlom Never Too Late pa se odmikate od ustaljenega zvoka.
To je zgodba o odraščanju. Večina prijateljev se je poparčkala, ustalila, imajo otroke in čedalje pogosteje jih slišim govoriti, da so prestari za to in ono. Meni pa se zdi škoda, da bi se le zaradi starosti odpovedali stvarem, v katerih uživamo v mladosti. Sicer ste pa dobro opazili premik v zvoku. Delam nekaj novih pesmi, v katerih preizkušam neke nove prijeme, ta pa zares ne spada ne med stare ne med nove. Mi je pa všeč, ker sem se poigral z afriškimi ritmi.
Story: Kako je bilo na turneji z Robinom Schulzem?
Super. Zvočno sva si sorodna, poznava se že vsaj pet let in zdi se mi logično, da sva se znašla na skupni turneji. To je zame nova, drugačna izkušnja, saj nisem navajen delati serije nastopov z istim didžejem, navadno hodim z nastopa na nastop sam, malo po klubih, malo po festivalih, kjer ob rezidentih nastopam sam in z različnimi gostujočimi didžeji. To je bila super priprava za mojo samostojno turnejo prihodnje leto.
Story: Kako praznujete božič in novo leto?
Božič, če je le mogoče, v krogu družine in prijateljev, lani smo bili pri mami, letos pa bo moja družina prvič prišla praznovat k meni in jaz jim bom kuhal. Za novo leto pa imam nastop, tako da bo tudi zabavno.
Fotografije: Marco Justus Schöler in AlleFarben Press
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
