Ob pevcih, ki prihajajo iz krajev ob morju, tudi v hudem mrazu občutim prijetno toplino sonca in rahel utrip obalnega dogajanja. Prijetno januarsko dopoldne sem tako preživela v družbi Gorana Karana, in medtem ko je prestolnico že pobelil sneg, sva si delila čokoladno torto in klepetala o prijetnih občutjih, duhovnosti ter tistem, kar življenju resnično daje težo. Z lahkotnostjo in izjemno očarljivostjo sva se dotaknila romantike ter miru, ki kar seva iz karizmatičnega glasbenika.
Story: Sem ste se pripeljali iz Splita, kjer je nekoliko topleje kot tu, pa vendar še vedno mrzlo. Kakšna občutja vas tako prežamejo pozimi? Ali je glasbenikom lažje ustvarjati v zimskem času?
Sam se po vseh teh letih ne oziram več na letne čase, zdaj se trudim živeti le v tem trenutku. To dobro povzame znan grafit, ki je nekje v Splitu: "S pravo mačko je vsak mesec februar." (smeh) Sam ne verjamem v praznike in prav posebne datume, zame je vsak dan praznik, bližnjim vsakodnevno pokažem, kako rad jih imam. Zima nam daje dolge noči, poleti pa se je lažje sleči. Vsak mesec ima svojo prednost, zato so mi ljubi prav vsi, a je v glasbi nekoliko drugače. Moj kraj je priljubljeno poletno letovišče, sam pa se ukvarjam s poslom, ki najbolj zacveti prav takrat, ko se ljudje začnejo sproščati. V ljudeh moram zato prebuditi ta čustva, da se spomnijo, kaj je v resnici pomembno.
Story: Če so poletja namenjena zabavi in toplim večerom v prijetni družbi, se pozimi rajši potopimo v romantiko ter poiščemo mir. Kaj mislite o tem?
Romantika je v ušesu poslušalca. Pojem o stvareh, ki jih poznam in jih tudi sam doživljam. Ko razumem določeno čustvo, ga prenesem naprej. Ljudje živijo moje pesmi! Vsaka pesem je čustveni telegram, zato mora povzeti misel, ki ti je nadvse pomembna. Glasba nato dobi svoje poslušalce, in dokler se nekdo ne poljubi s tvojo pesmijo, je ta mrtva. Takoj, ko jo publika sliši, je živa. Umetnost se preveč nanaša le na ustvarjalce, brez misli na občutke ali poslušalce.
Story: Z vašo glasbo vsekakor ni tako, saj je polna občutij in najrazličnejših čustev. Ali imate pri ustvarjanju pesmi pogosto koga v mislih?
Tudi ljudje so polni čustev. Velikokrat pri nastajanju glasbe mislim na ljudi, ki bi jim želel kaj sporočiti, pa za to nisem imel priložnosti. Dolgo sem že na tem svetu in v tem času se mi je pripetilo že marsikaj. Občutil sem, kako je biti zapuščen - drama! Od tega je že dolgo. Rad pišem s svoje čustvene perspektive, vendar ti ta način lahko povzroči neštete težave. Ljudje ne želijo slišati le stvari, ki jih imaš povedati, temveč predvsem to, česar ne želiš razkriti. Želijo spoznati skrivnosti, ki so skrite v meni. Dotaknejo se jih najintimnejše stvari, čeprav neugledne, saj jim je tako nekoliko lažje.
Story: Kaj pa je vam odprlo vrata v ta svet?
Poznal sem osebo, ki mi je bila zelo draga, a sta se najini poti po določenem času razšli. Niti predstavljal si nisem, kakšen pečat je to pustilo v mojem srcu. Pozneje sva se znova srečala v sanjah in nisem vedel, kako sem se znašel v tej situaciji. Nič mi ni bilo jasno. Spomnil sem se njenega vonja in v trenutku sem se raztopil. Ko sem se zbudil, nisem znal ločiti sanj od sedanjosti. Tako sem se zavedel, da moram pisati o vsem, brez cenzure. Vseeno mi je, ali to morda nekomu ni všeč, saj pišem iz srca. Velikokrat pišem tudi za druge in se moram za to postaviti v kožo nežnejšega spola. Pa kaj ti bom to razlagal, saj veš, kako je. (smeh) Raven iskrenosti je pri izražanju nadvse pomembna. Moje roke so včasih tudi umazane, pa zato tega ne bom skrival. Svet se po mojem mnenju utaplja v laži. Način, na katerega živimo, vse je laž, vse te digitalne informacije. Prav zato si ljudje želijo resnice, lepoto. Ljudje si želijo ljubiti in biti ljubljeni. V nasprotju s tem pa postajamo suhi, bojimo se čustev.
Story: Tudi sami verjetno kdaj pišete besedila, s katerimi se ne morete povsem poistovetiti?
Pred kratkim sem napisal besedilo, v katerem glavni lik nima veliko skupnega z menoj. Govori o moškem, ki ima vse. Moški bolj kot vse na svetu cenimo svojo svobodo in v vseh pogledih nam je v življenju lažje kot ženskam. Imamo več svobode! Pa vendar smo tudi to pripravljeni zamenjati za ljubezen. Ko ljubiš, se meje zabrišejo, čeprav ljubezen ni dokazljiva. Ob rojstvu otroka imaš tega rajši kot vse na svetu, ko pa dobiš drugega, se tvoja ljubezen ne razdeli, temveč zgolj pomnoži. Nenehno se širi. Vse lahko ostane v srcu, saj je tam velik prostor, ki ga nikoli ne moreš zapolniti do konca.
Story: Prav zaradi vaše iskrenosti številni vaše pesmi izberejo za zvočno ozadje v najdragocenejših trenutkih. Se zavedate, da ste prisotni v najintimnejših trenutkih posameznikov pa tudi ob večnih zaobljubah in porokah?
Seveda. Ravno pred kratkim so me povabili, da ob obletnici čudovitega para zaigram pesem 'Ostani'. Ta pesem v angleškem jeziku je po zanimivem naključju pristala na kompilaciji ljubezenskih pesmi, ki je postala priljubljena na turških tleh. Posebno všeč je bila tudi nekemu paru, on je Turek, ona Latvijka. Mož me je povabil in pripravil presenečenje za svojo drago ob obletnici poroke. Vesel sem, da sem bil lahko priča temu dogodku. Ob njegovem pismu sem bil ganjen. Celotna ekipa se je lahko pošteno zamislila, kakšni možje in partnerji smo sami. On je dvignil standard za vse nas, tja do neba.
Story: S kakšnimi dejanji pa sami osrečite ljudi, ki so vam blizu?
Malenkost ali prijazna gesta bo lahko popolnoma brez pomena, če ne bo izvirala iz iskrenosti, iz nas samih. Vsa razmetavanja denarja z 'zlatimi straniščnimi školjkami' nimajo nič skupnega z iskrenostjo, to so poceni stvari. Romantika je po mojem mnenju povezana z viteštvom, s kavalirji. Šteje že, če nam kdo prijazno odpre vrata. Prisili nas, da nehamo računati in šteti, da začutimo. Daj poskusi malo čokolade, manjka nama vitamina 'Č' za nadaljevanje pogovora.
Story: Dovolite, da vas vprašam. Kakšna je po vašem mnenju razlika med romantiko in ljubeznijo?
Romantika je način življenja, izražanja. Bodimo iskreni, obstajajo osebe, bolj podobne ženskam, in druge, ki so bolj podobne moškim. Navzven smo morda precej drugačni, a za notranjost tega ne morem trditi. Ženska je usmerjena v estetiko, svet dojema skozi lepoto. Ženske se lahko zagledate v prekrasno komodo, a jih ne razumem. Kaj mi bo? Zakaj? Ampak če te to naredi srečno, seveda. Ljubezen je želja, da služiš osebi, ki jo ljubiš. Romantika je sredstvo, ki ga ne smemo enačiti s sentimentalnostjo. Ta dva pojma ljudje pogosto mešajo. Tudi v sivem svetu obstajajo čustva. Ljudje nismo le racionalna bitja, ki slovijo po inteligenci in razumu. Ni pomembno, ali je tvoja mati pametna, temveč le, ali te ima rada. Pika.
Story: Kdaj se najpogosteje poglobite vase in odkrivate druge dimenzije odnosov? Od kod črpate mir za takšne refleksije?
V srcu. Za praznike sem odšel v hribe, kjer je majhno podjetje, pred njim pa hišica in dva psa. Dali so mi ključe tega podjetja in tam sem bil sam tri dni. Le jaz in psa. No, marsikomu se to zdi odlična tematika za snemanje grozljivk, a se je zame na srečo vse dobro končalo. (smeh) Čez dan sem tako pisal pesmi in bral, se ukvarjal s psi. Bilo je tudi zabavno. Med prhanjem sem slišal lajanje, zato sem kar v kratkih hlačah odšel ven, z bezgovo palico v roki. To je bilo pred tedni, ko je bil hud mraz. Ko sem prišel ven, sem videl mir, milino. Rad imam naravo pa tudi morje. Vesel sem, da obstaja kljuka na vratih.
Story: Menim, da bi vse te misli našle prostor v vaši knjigi. Ste že razmišljali o pisanju?
No, priznati moram, da že nastaja. O tem bova več spregovorila ob naslednjem intervjuju. (smeh)
Story: Mislite, da je mir v današnjem času, ko nas vsakodnevno obkrožajo negativne novice in problemi, še toliko bolj pomemben? Bi ga moral poiskati prav vsak izmed nas?
Če nimaš miru, kaj pa boš prinesel drugim?! Kako boš nekomu prinesel srečo, če je sam nisi našel? Sreča brez miru ne obstaja. V vseh obdobjih zgodovine so divjale vojne in tudi danes ni nič drugače. Ves svet je zmešnjava, saj smo se ljudje odločili zamenjati duhovni napredek s tehnološkim. Tehnologija nas povezuje, a tudi oddaljuje. Kot da na svetu še ni dovolj zidov, gradimo nove. Imamo vse potrebne informacije, pa vendar bi potrebovali digitalni dežnik. Tega bi moral nekdo patentirati. Potrebujemo zaščito pred informacijami, ki nas obdajajo. V tem morju informacij se hitro izgubiš. Ljudje so brezvoljni, življenja ni več v njih. S tehnologijo so želeli ustvariti navidezno srečen svet, medtem ko je globoko v nas velika praznina.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Goran Antley
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
