Goran Karan: "Moj posel je bil sprva ljubezen, ta pa je postala moj poklic, vendar ga zato ne ljubim nič manj."

Goran Karan: "Moj posel je bil sprva ljubezen, ta pa je postala moj poklic, vendar ga zato ne ljubim nič manj." (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Lady
18. 2. 2017

Hrvaški pevec Goran Karan s svojimi nastopi že dve desetletji navdušuje tudi slovensko občinstvo, njegovemu izjemnemu talentu pa bomo lahko v kratkem prisluhnili tudi v muzikalu 'Naša bila štorija', v kateri je moči združil s številnimi zvezdniki hrvaške glasbene scene. Celotno dogajanje je postavljeno v obmorske bisere dalmatinske obale, Goran je ob tem priznal, da ga je samo nastajanje muzikala spomnilo na brezskrbne otroške dni, ki dišijo po Jadranskem morju.

Samo nastajanje muzikala je trajalo več let, v februarju pa bo luč sveta ugledal tudi album, na katerem bodo zbrane vse pesmi iz 'štorije'. Povejte nam kaj več o samem projektu, h kateremu ste pritegnili številne prepoznavne hrvaške glasbenike.

No, z Nenadom Ninčevičem sva pred leti napisala muzikal s 16 pesmimi, samo dogajanje pa je postavljeno v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Pri nastajanju je sodelovala sijajna ekipa, vse od Severine, Tedija Spalata, Giuliana, Danijele Martinović ... 'Naša bila štorija' je na neki način zvočna slika mojega otroštva. Lepa in čista kot glasbena razglednica. Srečen in zadovoljen sem! Potrebovali smo več kot osem let, saj muzikal zahteva ogromno truda in dela, poleg tega pa smo na svoja pleča prevzeli tudi finančno plat projekta. Želeli smo ustvariti zvok, pri katerem ušesa dobijo nos in oči. Zvok, ob katerem zadiši morje in se dotakneš nekoga, ki ga imaš rad. Srečo imamo, da živimo v Dalmaciji. Pri nas so ljudje odprti za elemente narave in kadar se prebudijo vsi čuti, se posledično tudi ljubezen. Vsi v sebi nosimo čustveni spomin na morje.

► Sami se najbolje izražate skozi glasbo?

Moški se nekoliko težje izražamo z besedami, zato nam je lažje zapeti pesem ter na ta način pokazati čustva. Kitare in mandoline so napravile toplo vzdušje, pristnost. Prav slednja je še kako pomembna. Izbrali smo cerkvico, saj se nam je zdelo, da bi velika katedrala vse skupaj uničila. Tam smo posneli 273 poskusov. Kot bi skuhal kosilo z juho, predjedjo, glavno jedjo, solato, sladico in potem vse skupaj zmetal v smeti. To ni dobro! Postopek je dolgotrajen in z Nenadom Šiškovom, aranžerjem, sem preživel toliko časa, da ga poznam bolje kot njegova žena. (smeh)

► Kako vam je uspelo? Za vse skupaj ste verjetno potrebovali izjemno ekipo, ki vam je stala ob strani.

Še danes mi ni jasno, kako nam je uspelo na kup dobiti toliko prekaljenih in izjemnih umetnikov, ki se spoznajo na svoj posel. Po dvajsetih letih na sceni imam za to dober občutek! Prav od vseh sem dobil ljubezen. Vsi igralci so v resničnem življenju zelo podobni svojim vlogam v muzikalu. Giuliano ima vlogo zelo lene osebe in njegova pesem z naslovom 'Rodil sem se nerazpoložen' bi lahko bila himna polovice prebivalcev Splita. (smeh) Po drugi strani imamo romantične like, kot sta Severina in Danijela, ki sta se odlično znašli v svoji vlogi. Komaj čakam, da svoje delo predstavimo tudi gledalcem.

► Kakšna občutja vas prežamejo, ko pomislite, da se po osmih letih projekt bliža koncu?

Na to se pripravljam že zadnji dve leti. (smeh) Moj posel je bil sprva ljubezen, ta pa je poslala moj poklic, vendar ga zato ne ljubim nič manj. Sedaj je vse to skupaj življenje. Ne vem točno, kdaj bo muzikal ugledal luč sveta, kdaj nam bodo naklonile zvezde, saj smo vendarle odvisni od lastnih financ. Počutim se sicer zadovoljno, sedaj pa že nestrpno pričakujem nove izzive.

► Kako ste se počutili v vlogi odgovornega? V muzikalu vendar nastopajo vaši prijatelji, vi pa ste iz njih morali izvleči tisto najlepše, najmočnejše.

Narediš to, kar znaš najbolje. To je tisto, kar je najlepše pri tem poslu. Daš vse od sebe in narediš najboljše. Med procesom sem upošteval svojo zavest, pa tudi glas resnice, ne le svoje glave. Vesel sem, da obstaja, in ne bi ga želel izgubiti. (smeh) Kljub temu je bilo težko. Po eni strani sem pevec, po drugi skladatelj. S številnimi sodelujočimi smo tudi v zasebnem življenju že dolga leta veliki prijatelji, zato moraš z njimi delati v rokavicah, da ne zapraviš prijateljstva, medtem ko bi skladatelj izmolzel vse iz njega, da bi izpadlo čim bolje. To je zelo fizično in psihično naporno. Pri pesmi 'Sta je svit' je Severina v resnici jokala, kar se čuti v glasbi. Iz studia je odšla povsem objokana in me povprašala, ali je dobro. No, tudi sam sem imel povsem solzne oči. (smeh) To je prekrasno, le da sem se že sam preveč navadil, zato že iščem nove strasti.

Nika Arsovski

Priporočamo