Vsi se ob jutrih radi držimo ritualov, ki nas lažje spravijo iz postelje in s katerimi je začetek dneva še nekoliko lepši. Hrvaški pevec Goran Karan ni nobena izjema. Poleg vedno dobrodošle skodelice kave, ki jo radi dobimo v posteljo, pa glasbenik prisega tudi na tisto, kar je našim čutilom sprva morda skrito. Tisto, kar pomaga mirno krmariti našo barko v morju tega norega vsakdana.
Pred dobrim mesecem dni je luč sveta ugledala vaša nova pesem Dobro ti jutro, ljubavi, ki opeva točno tiste prve jutranje trenutke, skodelico kave v postelji in malenkosti, ki jih lahko storimo za bližnje.
Najlepše je, če se lahko v jutro mirno prebudimo, mož vstane prvi in svoji dragi pripravi majhen zajtrk, morda le skodelico kave. Za to potrebujemo zgolj 10 minut, pa vendar je ta čas še kako pomemben. Lepo je, če še spiš, medtem pa oseba, ki jo imaš rad, naredi nekaj zate. Vsi smo sužnji. Najuspešnejši služijo svojim norim glavam, nekateri služijo svojim hišnim ljubljenčkom ... po mojem mnenju obstajajo štiri vrste služnosti. Lahko služiš na prvorazredni način, kar pomeni, da še preden si oseba nekaj zaželi, to napraviš namesto nje, prvovrstno, najbolje, kakor znaš. Prav to opeva tudi moja zadnja pesem. V drugo skupino uvrščam tiste, ki ti nekaj naredijo prvorazredno, vendar šele, ko jih za to prosiš. Pri tretjem načinu napraviš vse skupaj z dobro mero nerganja. Četrti pa bo naredil čisto po svoje. Vsi želimo spadati v prvo skupino. Saj veš, kako je, kadar letuješ v hotelu. Od osebja pričakuješ najboljše, tuš gele v kabinah, brisače ...
Kadar vidiš, da tega ni, saj pričakujejo, da vse to prineseš sam, se zaveš, da ni prva 'klasa'. Tako je tudi z ljudmi. Mi smo nehvaležni gospodarji, ki nikoli niso zadovoljni.
Pa vendar ni pomembno le kaj, temveč tudi kako. Kanček dobre volje in ljubezni veliko pripomore k boljšemu počutju, se strinjate?
Vsi radi vidimo, da nekdo nekaj naredi z ljubeznijo. Če dobimo na mizo zajtrk, ki ga nekdo vrže pred nas, ga ne bomo pojedli z veseljem, zadovoljni. Ne bom jedel zajtrka, ki si ga pripravil z jezo. Pomembno je duhovno zadovoljstvo. Nekaj mora biti dobro tebi, prav tako pa tudi meni. Če želiš biti dober, moraš biti dober z vsemi, ki to dopuščajo. V odnosu se ne smemo neprestano le boriti, kdo je močnejši, kdo ima prav. Ko faza zaljubljenosti mine, namreč ostane le to, kar v resnici je.
Če se vrnemo nazaj k jutranjemu ritualu, kakšen je vaš?
Poleg številnih nezanimivih stvari, ki jih počnem v kopalnici?! Na prvem mestu je seveda higiena, tako fizična kot tudi duhovna. Po prihodu iz kopalnice pa si prižgem dišečo paličico pred oltarjem in se poglobim vase. Čutila so tu, nos, uho, oči ... vendar pa je na tem svetu še več.
Torej je duhovna hrana tista, ki vas zjutraj v resnici nahrani?
Za to moraš poskrbeti v pravem trenutku, sicer te čez dan nekaj ne bo gnalo v pravo smer. Brez duhovnosti se enostavno izgubiš. Čez dan nas različni dejavniki spravijo v nervozo, nezadovoljni smo, nimamo dovolj visoke plače, ne razumejo nas. Vedno se razburjamo glede finančnega stanja. Sam prisegam na duhovno, in ne denarno bogastvo. Rad se zahvalim za svoje življenje. V prihodnosti bi si želel še nekoliko bolj izpiliti delavne navade in biti še bolj hvaležen za vse. Vsak dan se spopadamo z najrazličnejšimi traparijami, sreča v tem življenju najde način, kako jih zaobiti. V tem času nimamo veliko trenutkov zase, da se usedemo in zahvalimo za vse, kar nam je dano. Slednje je namreč kot trening. Na samem začetku je to dolgočasno, vendar moraš prebroditi to, potem pa postane inspiracija.
Verjetno vam tudi čez dan uspe najti nekaj trenutkov zgolj zase?
Obožujem dolgo vožnjo z avtomobilom, no, pred kratkim sem si kupil kar nekoliko večji kombi. Med vožnjo si v stanju, ko si sam in imaš možnost razmišljati. Takrat sem si izmislil že kar nekaj besedil. V današnjem kaosu to potrebujemo, vsaj nekaj ur, ki si jih lahko ukrademo zgolj zase. Svet je odličen poligon za naše zgrešene koncepcije. Vse naše želje se morajo izpolniti. Zamisel je nekaj zelo osebnega, tudi sam imam svojo. Vsak mora najti svoj način komunikacije z absolutno resnico. Ni vse relativno. Moraš najti svoj mir, iz tega pa črpati moč za akcijo, dejanja. Vse življenje se moramo spraševati 'Zakaj?'. Zahodni svet stremi v veliko črno luknjo in mi kot vlakec smrti drvimo tja.
- Sladke sanje?
Tako kot vse nas, tudi Gorana, ponoči obiščejo sanje. "Ravno danes ponoči sem nekaj spet sanjal. V Indiji obstaja posebna filozofija, ki govori o treh stanjih subtilnega telesa. Um kot središče vseh čutil, nad njim je inteligenca, ki niha iz dneva v dan. Nad njo pa je lažni ego, telo, v katerem smo le vozilo, ki je tu," je povedal glasbenik, ki pa vendar ni želel zaupati svojih sanj, čeprav se v njih kdaj pa kdaj spominja tudi oseb, ki so mu nekoč veliko pomenile, danes pa je z njimi izgubil stik.
Nika Arsovski
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec