Več kot leto dni se mu je uspelo skrivati v idili zasebnega življenja. Po smrtno nevarni izkušnji na snemanju, ki mu še danes zaznamuje vsakdanjik, se je vrnil na velika platna in gledalce prepričal s svežo energijo. Simpatični Dylan O'Brien je igralec, ki je sprva želel postati fotograf, nato pa se je visoki izobrazbi odpovedal zgolj zato, da bi lahko sledil svojim sanjam.
Maze Runner je imel zanj dvojni učinek. Je vloga, s katero si je nadejal preboj med elito, in vloga, ki bi ga skorajda stala življenja. Na snemanju tretjega dela se je namreč resno poškodoval. Kaskaderski podvig se je ponesrečil in reševalci so ga morali reševati iz vozila. Doživel je težji pretres možganov in dobil resne poškodbe obraza. Produkcijo so sprva prekinili za nekaj tednov, nato za določen čas.
Dylan O'Brien se je med rehabilitacijo izogibal javnosti in pojavile so se govorice, da naj bi se popolnoma odmaknil še od snemanja filma. Šest mesecev je bil 26-letnik v najtemačnejšem obdobju življenja, spopadal se je celo z dilemo, ali bi sploh še ustvarjal za filmska platna.
"Včasih nisem vedel, ali želim sploh še kdaj stopiti pred kamere. Bil sem ujet v vrtinec slabih misli. Resnično se ni bilo enostavno vrniti iz temačnega obdobja v stare tirnice," je priznal. Te misli so bile zastrašujoče, je povedal ob koncu lanskega leta, prvič po nesreči in prvič za javnost. Konec dober, vse dobro. Tretji del filma je ugledal luč sveta in doživel uspeh.
Morda se Brianov uspeh zdi samoumeven, a se je v nasprotju z večino hollywoodskih mladih igralcev, ki na vprašanje, kdaj so si želeli postati zvezde, odgovorijo, da so takšen korak načrtovali vse življenje, Dylanova pot zgodila spontano. Odraščal je v New Yorku, natančneje v New Jerseyju, kjer je preživel dober del otroštva. Mama Lisa Rhodes je nekdanja igralka, ki je poučevala v dramskem krožku, oče Patrick, sicer irskih korenin, pa se je pri Dylanovih dvanajstih s štiričlansko družino (Dylan ima še slabi dve leti starejšo sestro Julio) preselil v Kalifornijo, da bi lahko delal kot snemalec.
A simpatični in zgovorni fant se še dolgo ni prepustil igralni poeziji. V srednji šoli je - namesto da bi se vpisal v dramski krožek - raje vročekrvno udarjal bobne v džezovskem bendu Slow Kids at Play (iz katerega so ga preostali člani benda odpustili čez noč) in se po opravljeni maturi želel posvetiti športnemu komentatorstvu.
Želel je delati za bejzbolsko ekipo New York Mets, njen veliki oboževalec pa je še danes. Leta 2009 se je celo želel vpisati na fakulteto, na kateri bi študiral športno oglaševanje. Medtem se je lotil snemanja interaktivnih videov, ki jih je objavljal na spletnem portalu YouTube. Njegov profil še obstaja in tako je 14 komičnih skečev še danes vidnih vsemu svetu, med drugim posnetek nadvse entuziastične interpretacije pesmi Wannabe skupine The Spice Girls in eden, v katerem dekle povabi na maturantski ples. Čeprav so kratki, so narejeni premišljeno in presenetljivo pripovedno. Dylan v njih nastopaško odigra glavno vlogo. To zanj ni bila igra, temveč izražanje samega sebe.
S pristnostjo je očaral žensko, ki je še danes njegova najtesnejša sodelavka in menedžerka. Odkrila ga je prek spletnega portala in ga poslala na avdicije filmov, kot sta Valentine's Day in Wizards of Waverly Place. Igralski poklic je začel jemati resno: "Prvega semestra na univerzi, kjer sem vpisal sociologijo, angleščino in psihologijo, nisem končal, razmišljal sem le o tem, kdaj bom prišel domov in se pripravil na avdicijo," se spominja. Brskal je po spletu in iskal projekte, tiste, ki so se mu zdeli pisani na kožo, pa je predstavil menedžerki. Bil je izredno neučakan in nepotrpežljiv, se spominja: "Vedno je govorila, da se moram zavedati tega, da se lahko uspeh zgodi po nekaj letih, a sem bil prepričan, da bo šlo hitreje kot njene napovedi." Le nekaj mesecev po opravljeni maturi se je zgodilo. MTV je očaral na avdiciji za serijo Teen Wolf, ki temelji na filmu iz leta 1980. Serija je temačnejša in narejena z namenom, da igralci gledalkam postanejo paša za oči. Seksi volkodlaki so postali velika uspešnica, in čeprav je O'Brien v njej povsem navaden smrtnik, v nasprotju s protagonistom, najboljšim prijateljem v seriji in zasebno, Scottom, je bila vloga zanj idealna. Ni bil le Scottov prijatelj, prek ekrana je postal tudi vaš. "Šov je resnično postal moja šola v več pogledih," je prepričan.
"Niti trenutka snemanja nisem vzel za samoumevnega. Še prvi dan, na poskusnem snemanju, ko smo končali moj set in je ekipa odšla na novo lokacijo, sem odšel z njimi." In ker se je serija snemala le pet mesecev v letu, je imel poleg vsega dovolj časa za nove projekte. Pojavil se je na velikih zaslonih v najstniški romantični komediji The First Time in The Internship: "Želel sem se vključiti, kamor sem se lahko, in imel veliko ambicij nastopiti v filmih." Leta 2013, ko je navdušil film The Hunger Games oziroma Igre lakote, je bil O'Brien na seznamu še enega po knjižni uspešnici posnetega filma, The Maze Runner. Nadaljevalo se je s filmom American Assasin. Ni dopolnil niti 24 let, ko se je že znašel v družbi najprodornejših igralcev. "Opazovati, kako je vzcvetela njegova kariera, je neprecenljivo," pravi njegov oče in dodaja, da je bilo sina najtežje opazovati med njegovo rehabilitacijo.
Vesel je, da je pekla nepreklicno konec. "Nisem mogel normalno delovati, niti na dnevni ravni," z grenkobo v glasu pripoveduje Dylan. Največjo ceno je plačalo psihično zdravje. Danes je našel pravšnjo mero stabilnosti, rane so se zacelile. Kupil si je prvo hišo, ki je varno zavetje v tej nepredvidljivi industriji. V njej je pred meseci praznoval svoj 26. rojstni dan. "Neučakan sem zaradi stvari, ki mi bodo prišle na pot," je optimističen. Po volkodlakih in akcijskih akterjih ima zdaj odprta vrata - povsod. In končno bo lahko zadihal še v novih vlogah: "To je nekaj dobrega - ne imeti več tega občutka varnosti."
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"
