V preteklih dneh smo prav vsi z velikim spoštovanjem in radovednostjo spremljali olimpijske igre v Riu. Postregle so z nekaterimi presenečenji, padci, neverjetnimi zmagami pa tudi z zgodbo, ki ni bila deležna zadostne pozornosti. Govorimo o zgodbi pionirja brazilske lepotne kirurgije, o dr. Ivu Pitanguyu, devetdesetletniku, ki je le dan po tem, ko je na otvoritveni slovesnosti predal olimpijski ogenj, za vedno zaprl oči ...
Bil je eden najboljših plastičnih kirurgov na svetu, ki je pravzaprav v veliki meri prispeval k temu, da je danes Brazilija priljubljena destinacija lepotnih popravkov slavnih in bogatih. Ena izmed njegovih značilnih operacij je bila tudi 'brazilski dvig zadnjice', s svojimi veščinami pa je pomagal k razmahu zdravniškega turizma v Braziliji, v državi, v kateri izvedejo največ lepotnih operacij na svetu.
Pitanguy je umrl le dan po tem, ko je na otvoritveni slovesnosti držal olimpijski ogenj. Po poročanju tujih medijev naj bi pri 93 letih sicer trpel za številnimi zdravstvenimi tažavami, vzrok njegove smrti pa naj bi bil, po besedah njegove predstavnice za odnose z javnostmi, odpoved srca. Pa vendar zgodbe tu še ni konec. Pomembna osebnost v svetu svetovne estetike je v resnici povezana tudi s Slovenijo. Franci Planinšek, priznani slovenski plastični kirurg, je namreč edini Slovenec in eden izmed redkih srečnežev, ki je v preteklosti bil deležen njegovega znanja. Leta 1996 je namreč obiskal njegovo kliniko v Riu de Janeiru, kjer je vse poletje usvajal znanje velikega mojstra plastične kirurgije. A kot nam je povedal, je v tem času domov odnesel še veliko več kot le medicinsko znanje. "Ljudem je omogočil, da hrepenijo po lepem. Dolžnost vsakega kirurga na njegovi kliniki je bila, da vsaj enkrat na teden dela zastonj," nam je namreč povedal in dodal, da je trenutek, ko je Dr. Pitanguy nosil olimpijski ogenj, imel poseben pomen. "Trenutek je pospremila znana brazilska melodija Darota Impanema, zraven je Gisele Bündchen plesala marakano in bilo je jasno, da so Brazilci s tem hoteli povedati nekaj več. Da so hoteli poudariti občutek za lepo. Povedali so, da ima čisto vsak človek pravico hrepeneti po lepem. In po tem je bil Ivo poznan," nam je namreč pojasnil dr. Planinšek, ki prav pojem lepote in lepega raziskuje tudi v svoji knjigi Lepo, ki jo je na knjižne police pospremil lani.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Helena Kermelj, Profimedia
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
