Jamie Foxx je Eric iz Terrela

Vir: Nova
28. 12. 2008
Prejeti oskarja ni nujno najboljša stvar, ki se lahko zgodi v karieri filmskega igralca, niti približno ne. Kje je na primer danes Kevin Costner, ki je s filmom Pleše z volkovi pred dobrimi 15 leti pometel s konkurenco, Hollywood mu je ležal pred nogami in ga, nikakor ne prvega, potem pozabil, na hitro odrinil na obrobje?

Kje, razen razuzdano pijanega na Hvaru, je danes videti Kevina Spaceyja, briljantnega v filmu American Beauty? In kako zaskrbljen je lahko zaradi podobnih zgodb Jamie Foxx, Ray Charles v filmu Ray iz leta 2004? Erica Bishopa, bivšega podajalca v ekipi ameriškega nogometa na gimnaziji Terrel v mestecu Terrel v Texasu, ne skrbi, da bi ga doletela usoda Kevina Costnerja in Kevina Spaceyja.

Ne njega, ki je odraščal na podeželju in zato razume, da je hollywoodska slava sicer dobrodošla, a lahko čez noč odide, ker je čez noč tudi prišla, ne njega, ki je leta 1989 v Los Angeles prispel z željo postati uspešen komedijant in si je zato nadel umetniško ime Jamie Foxx. Jamie, ker je v angleškem jeziku lahko žensko ali moško ime, ženske pa imajo v boju za priložnosti v prodajalni sanj prednost, in Foxx po komedijantu Reddu Foxxu. »Krasno je bilo otroštvo preživeti v Terrelu,« je za novembrsko številko magazina American Way dejal Foxx. »V Terrelu me namreč vsi poznajo, tam je veliko mojih prijateljev iz otroških dni, za katere sem še vedno le Eric, v mesto lahko pridem, kadar hočem, in odidem, kadar hočem, pa tega nihče niti opazi ne. Ker jih preprosto ne zanima, kaj počnem.«

Res je nadarjen
Foxx ni nikoli niti zares mislil, da bo igral, in to nadvse uspešno, v resnih filmih, v dramah, v karakternih vlogah, ki bodo od njega zahtevale več kot prvi nastopi v filmskih komedijah In Living Color, Booty Call, The Players Club in Woo. Potem mu je leta 1999 Oliver Stone, ki je nekaj dni pred letošnjimi ameriškimi volitvami v kinodvorane poslal biografski film o Georgeu W. Bushu, ponudil vlogo Willieja Beamena, podajalca v profesionalnem moštvu ameriškega nogometa, v filmu Any Given Sunday. Ena izmed najboljših filmskih športnih dram pri kritikih sicer ni naletela na veliko odobravanje, toda vloga vročekrvnega mladega zvezdnika ameriškega nogometa je bila dovolj, da je svet zares opazili Foxxovo igralsko nadarjenost.

Jamie je kmalu zatem dobil vlogo Bundinija, boemskega zaupnika boksarskega super šampiona Mohameda Alija v filmu Ali, in leta 2004 dosegel igralski olimp, ko je najprej zablestel v vlogi voznika taksija v filmu Collateral in potem doživel vrhunec vseh vrhuncev z oskarjem za upodobitev Raya Charlesa.

Kako težko se je bilo motivirati po vrhuncu kariere, kako težko je bilo izbirati vloge, ki bi vsaj približno bile na ravni Raya? »Seveda ni lahko oditi domov z najprestižnejšo nagrado v roki in vedeti, da jo bo skoraj nemogoče dobiti še enkrat, da bodo vse naslednje vloge ocenjevane glede na tisto, za katero sem dobil oskarja,« je dejal Foxx. »Toda človek ne sme izgubiti tal pod nogami, iskati mora vloge, v katere verjame, in iz njih iztisniti vse, kar je mogoče. Število ponudb se seveda po takem zmagoslavju poveča, toda med temi ponudbami je tudi veliko manj kakovostnih. Kot igralec se tudi sprašuješ, kakšna je formula za uspeh, kako ga negovati. Vse te stvari so izmuzljive.«

A formulo je igralec očitno odkril, saj ima po mnenju kritikov zdaj prav Jamie Foxx res veliko možnosti vsaj za nominacijo za oskarja za vlogo shizofrenega in brezdomega glasbenika Nathanela Ayersa.

Napisal J. L.

Priporočamo