Glasbeni repertoar Jasmina Stavrosa resnično nima konca in pevec, ki je izdal že nešteto albumov, priznava, da ima pesmi kratko malo preveč. Prav zato ima na koncertih veliko težav, saj nikoli ne ve, katere pesmi izbrati. "Šele ko pridem na oder, se odločim, koliko časa bo pesem trajala in katera bo naslednja. Moj bend pozna le prvo pesem, nadaljnji izbor pa je odvisen od mene in počutja publike," nam je zaupal glasbenik, ki je bil pred leti nekaj časa prostovoljec in je pomagal otrokom z levkemijo. Tako je povsem pozabil na zvezdniško življenje glasbenikov.
Številni si življenje glasbenikov predstavljamo kot nekaj povsem enostavnega - vaja ali dve, konec tedna nastop in večji del tedna uživanje v brezdelju. Tako je razmišljala tudi daljna družina hrvaškega glasbenika Jasmina Stavrosa, s katero sicer nima več toliko stikov. "Vsi so govorili, kako lahko mi je, saj le malo pojem in odprem usta. Potem pa je šel eden izmed sorodnikov z menoj lovit ribe na Korčulo, kar si je dolgo želel. Sem namreč strasten ribič. Lovim le prave ribe, poznam številne trike.
Tako je odšel z mano, čeprav je vse življenje govoril proti meni, češ, kako lahko mi je in kako poln denarja sem," nam je z grenkobo v glasu zaupal pevec, rojen v Splitu, nato pa z vedrejšim glasom nadaljeval: "Ko pa sva šla lovit ribe, je spremenil mnenje, zelo je užival, bolj kot kdaj v življenju. Potem pa sem moral na nastop v Slovenijo, in to v slabem vremenu, ko trajekti niso vozili. Imeli smo veliko težav s prevozom, kar 12 ur smo se vozili do Slovenije. Ko sem se vrnil, mi je priznal, da ni denarja na tem svetu, ki bi ga prepričal, da postane glasbenik. Da zdaj vidi, kako težek je v resnici ta poklic. Jaz pa ga ljubim, z glasbo se ne ukvarjam zaradi denarja. Zaradi koncertov mi ni nič težko, oboževalci me napolnijo s posebno energijo. Če imaš rad to, kar počneš, nič ni težko. Če pa to počneš samo zaradi denarja, nima smisla."
Tudi Stavros priznava, da bi že zdavnaj lahko odšel v pokoj, a ga glasba še vedno ohranja mladega. V tem uživa in se dobro počuti. Kljub temu pa vsake toliko časa potrebuje kratek oddih. Tako je bil na potovanju po Italiji, saj je potreboval duhovno obnovo. "Moja žena pa je bila mesec in pol v Peruju kot misijonarka, šla je čistit in pomagat otrokom. Sama, na svoje stroške. Za kaj takšnega moraš biti močan," nam zaupa Stavros, ki se dobro zaveda, kakšna moč je za to potrebna. Tudi sam je pred leti namreč dva meseca in pol preživel kot prostovoljec v Italiji. Čez dan je pomagal otrokom z levkemijo, jih hranil, umival hodnike in pospravljal.
"Tam nisem bil Jasmin Stavros. Med vikendi sem šel na koncerte, pome je prišel voznik. Zvečer sem moral ob devetih spat, izključit mobitel. Tam se mi je vse odprlo, videl sem otroke, ki so se veselili življenja, čeprav jim ni bilo pomoči. Uvidel sem, da je vse drugo tako nepomembno, vse, kar v resnici mislimo, da je. Oholi smo. Ko vidiš veselje teh otrok, tega nikoli ne boš pozabil. Na prvem koncertu sem po odru kar letel. Iz oči je kar sijalo ... To spremembo so vsi opazili," se spominja glasbenik, ki še danes z velikim veseljem pomaga pomoči potrebnim.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Goran Antley
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
